zavrženje prepozne tožbe - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - enoletni rok za vložitev tožbe - prenehanje življenjske skupnosti - materialni prekluzivni rok - umik tožbe - dopolnitev tožbe - nova tožba - visečnost pravde (litispendenca)
Sodišče je z zavrženjem prepozne tožbe ravnalo pravilno. Zakonec, katerega življenjska skupnost je razpadla in pri katerem obstaja pogoj za preživljanje, je dolžan tožbo za preživljanje vložiti najkasneje v roku enega leta od prenehanja življenjske skupnosti. Tožbo lahko vloži kot samostojno tožbo, ali zahtevek postavi skupaj s tožbo za razvezo zakonske zveze.
predlog pravne osebe za oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev taksne obveznosti - ni razlogov o odločilnih dejstvih - odlog ali obročno plačilo sodne takse
Pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR. Zakonodajalec je pri tej strožji ureditvi izhajal iz dejstva, da so navedeni subjekti načeloma finančno močnejši od fizičnih oseb, saj je njihov namen pridobivanje dobička na trgu. Takšna ureditev se zgleduje po sistemu uveljavljanja brezplačne pravne pomoči in sistemu uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, ki sta (z redkimi izjemami na področju brezplačne pravne pomoči) namenjena zgolj fizičnim osebam.
V opisu kaznivega dejanja morajo biti opisani vsi znaki kaznivega dejanja. V primeru, da je v abstraktnem (zakonskem) opisu v enem od znakov kaznivega dejanja uporabljena množina, mora biti v konkretizaciji tega znaka navedena množina, da lahko govorimo, da so izpolnjeni vsi znaki kaznivega dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012376
KZ-1 člen 53, 139, 139/1, 139/5, 204, 204/1.. ZKP člen 18, 18/1, 371, 372, 372/1, 372/1-1, 373, 386.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - kršitev kazenskega zakona - kršitev tajnosti občil - stek kaznivih dejanj - kaznivo dejanje tatvine - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - dokazna ocena sodišča - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Kaznivo dejanje kršitev tajnosti občil je v odnosu specialnosti s kaznivim dejanjem tatvine, če si storilec prilasti le pošiljko, ki po vsebini pomeni neko sporočilo. Če pa je v pošiljki še tuja premična stvar, ki si jo storilec prilasti, pa razmerje specialnosti ni podano.
odgovornost projektanta - zavarovalna pogodba - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del na nepremičnini tretjemu - soodgovornost oškodovanca - regres plačnika
Položaj pri odgovornosti projektanta na podlagi police št. 01-0107167962 je drugačen kot pri zavarovanju splošne civilne odgovornosti tožeče stranke kot izvajalca del. V tem razmerju je namreč tožeča stranka v vlogi oškodovanca, prva toženka pa je zavarovalnica povzročitelja škode, kar pomeni, da prva toženka ima ugovor soodgovornosti, če je k nastanku škode prispeval tudi oškodovanec.
ZPIZ-2 člen 53, 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 110, 427.. ZPIZ člen 72, 72/1, 72/1-2, 72/2-3.
vdovska pokojnina - sorazmerni del
Tožnica je ob smrti moža dopolnila 31 let, ob prenehanju družinske pokojnine pa je dopolnila starost 45 let. Zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine tudi glede na določbo 392. člena ZPIZ-2 v zvezi s 110. členom ZPIZ-1, saj tožnica ni dopolnila v zakonu določene starosti za priznanje pravice do vdovske pokojnine.
Člen 392 ZPIZ-2 glede varstva pravic družinskih članov ne zajema tudi bivšega 427. člena ZPIZ-1, ki je v 4. točki določal ugodnejše pogoje za vdovo, ki ji je pravica do družinske pokojnine, pridobljene po 2. ali 3. alineji prvega odstavka 72. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do uveljavitve ZPIZ-1, prenehala po dopolnitvi 45. leta starosti, vendar pred dopolnjenim 50. letom starosti. To pa pomeni, da za odločitev v sporni zadevi niso odločilne določbe zakona, po katerem je bila tožnici oziroma otrokom priznana družinska pokojnina (ZPIZ/92).
ZOdv člen 1,2, 4,16,17,55. Odvetniška tarifa (2015) člen 1,2.
upravičenost pooblaščenca do nagrade - odvetniška storitev
To pa pomeni, da če odvetniško storitev (pa četudi je predhodno dal navodila odvetnik) opravi zaposlena oseba v odvetniški pisarni, ki nima statusa odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika, odvetniška družba te storitve stranki (razen, če stranka s tem izrecno soglaša) ni upravičena zaračunati po odvetniški tarifi.
ZDR-1 člen 179. ZDR člen 6a, 184. ZGD-1 člen 263, 263/2, 515, 515/6. OZ člen 147, 148. ZFPPIPP člen 442, 442/6.
tožba za plačilo odškodnine - zahtevek za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost direktorja - izterjava neplačanih plač - izterjava neplačanih prispevkov - diskriminacija - diskriminatorno ravnanje in šikaniranje na delovnem mestu - nadlegovanje - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - izbris družbe iz sodnega registra - pravnomočna odločba - odgovornost aktivnega družbenika - odgovornost delodajalca - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da ni podlage za toženčevo odgovornost kot aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe (na podlagi šestega v zvezi z desetim odstavkom 442. člena ZFPPIPP). Pritožnica pa utemeljeno uveljavlja zmotnost stališča, da ni podana toženčeva odgovornost na podlagi 147. člena OZ, ker ima po sodbi delovnega sodišča terjatev do družbe, tožnica pa ni dokazala, da se je z denarjem iz naslova neizplačanega dela plač in regresa okoristil toženec. Ne glede na to, ali je nedopustno ravnanje, ki ga tožnica očita tožencu, storil kot organ družbe ali kot njen delavec, je stališče izpodbijane sodbe, da iz tožbenih navedb izhaja le odgovornost družbe, ne pa tudi toženčeva odgovornost, napačno.
ZDR, veljaven v času škodnih dogodkov, je prepovedoval tako nadlegovanje kot trpinčenje na delovnem mestu. Nadlegovanje je bilo opredeljeno kot vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje (prvi odstavek 6a. člena ZDR4), trpinčenje pa kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Trpinčenje torej ni bilo pogojeno z razlikovanjem na podlagi osebne okoliščine. Ker se sodišče ni izreklo o sklepčnosti tožbe z vidika zakonske določbe o prepovedi trpinčenja, je očitek o materialnopravni zmotnosti sodbe utemeljen.
stečajni postopek - odločanje o začetku stečajnega postopka - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - procesna legitimacija upnika - upravičeni predlagatelj - domneva insolventnosti - finančni leasing - sale and lease back - verjetno izkazana terjatev - prekinitev postopka
Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da sta se tu v konkurenci znašla na eni strani (1) nesporna upnikova terjatev proti dolžniku in (2) negotova dolžnikova terjatev proti upniku. V takem medsebojnem razmerju izkazanosti vsake od terjatev pa drugačen zaključek, kot da je upnikova terjatev verjetno izkazana, ni mogoč. Izid pravde, v kateri dolžnik uveljavlja svoje terjatve proti upniku, je namreč bodoče negotovo dejstvo.
ZUPJS člen 12, 13.. ZSVarPre člen 22, 22/2, 23, 23/4.
državna štipendija - periodični dohodek - dohodek iz študentskega dela - obdavčljiv dohodek
Pritožbeno sodišče je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da kljub temu, da je za dohodek iz študentskega dela predvidena posebna davčna olajšava, gre za obdavčljiv dohodek, zato se po 12. členu ZUPJS upošteva med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine.
Tožena stranka lahko obstoj razlogov za znižanje plač iz naslova uspešnosti poslovanja dokazuje tudi v sodnem postopku (v katerem lahko delavec izpodbija utemeljenost znižanja plač in zahteva izplačilo razlike v plači).
odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.
ZUTD člen 11, 129, 129/1, 129/1-9.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 44, 44/3.
izbris iz evidence brezposelnih - svetovalni razgovor - opravičljiv razlog za izostanek
Tožnica je predložila ustrezne dokaze iz katerih izhaja, da ni opustila aktivnega iskanja zaposlitve. Sporne dni je bila namreč na razgovoru pri delodajalcu, kar pomeni, da se je udeležila zaposlitvenih razgovorov, in da je s tem v zvezi aktivno iskala zaposlitev, kot to izhaja iz 3. alineje 11. člena ZUTD.
spori iz družinskega razmerja - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - neocenljiva vrednost - izredno pravno sredstvo - direktna revizija - nedovoljena revizija - zavrženje revizije - dopuščena revizija - vsebina vloge - predlog za dopustitev revizije
Tožnica je vložila direktno revizijo zoper odločitev sodišča o predodelitvi mladoletnih otrok. Pravilen je zaključek prvega sodišča, da je takšen zahtevek treba označiti kot vrednostno neocenljiv spor, v katerem revizija ni izrecno izključena, mora pa biti dopuščena.
Določbe 27. poglavja ZPP izrecno ne urejajo revizije v tovrstnih zadevah, zato je treba uporabiti določbo drugega odstavka 367. člena ZPP. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR; dopuščena pa, če jo v skladu s 367.a členom ZPP sodišče dopusti.
Ker revizija po samem zakonu ni dovoljena, prav tako pa tudi ni bila predhodno dopuščena, jo je prvo sodišče pravilno zavrglo.
zavržena tožba - poprava tožbe - brezplačna pravna pomoč - rok za popravo tožbe
Tožnik utemeljeno uveljavlja, da je v zvezi z vloženo tožbo skladno z opozorilom iz pozivnega sklepa zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in da se glede na datum izdaje odločbe o brezplačni pravni pomoči zato na dan izdaje izpodbijanega sklepa še ni iztekel rok za njeno popravo. Iz spisa sicer ne izhaja, da bi tožnik sodišču prve stopnje predložil dokaz o vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vendar pa to po presoji pritožbenega sodišča zaradi zagotavljanja pravice dostopa do sodišča iz 23. člena Ustave RS ob dejstvu, da je o njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč odločalo isto sodišče prve stopnje, ne vpliva na poseben tek roka za dopolnitev tožbe v primeru vložene prošnje za brezplačno pravno pomoč.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00012109
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-5, 146, 146/1. ZKP člen 244, 244/1.
stroški postopka - posebni stroški - privedba - prisilna privedba priče - stroški prisilne privedbe - zaslišanje priče - neopravičen izostanek z naroka
Ker se priča A. A. kljub pravilnemu vabljenju ni zglasil na zaslišanje in svojega izostanka ni opravičil, mu je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom na podlagi 146. člena ZP-1 utemeljeno in zakonito naložilo v plačilo zakrivljene stroške njegove privedbe.
neupravičena obogatitev - verzija - pogoji za priznanje
Dejansko ne gre za (zatrjevani) prehod koristi med dvema poslovnima subjektoma, ki sta sedaj (tudi) stranki sodnega postopka, kar pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v točki 14 obrazložitve. Gre za (identično) situacijo, o kateri je odločalo že Višje sodišče v Ljubljani v zadevi I Cpg 710/2016 z dne 19. 4. 2017, z zaključki in stališči tega sodišča pa pritožbeno sodišče v tem postopku v celoti soglaša. Dejansko gre za situacijo, ko nekdo, v obravnavani zadevi toženka, prejme neko korist (je obogaten) zaradi pogodbenega razmerja med dvema drugima subjektoma (v dani situaciji tožnico in najemnikom vozila), dajalec koristi (tožnica, ki je avto popravila) pa plačila po (podjemni) ne prejme. Že sodišče prve stopnje je v tem kontekstu dosledno, v skladu s stališči pravne teorije in sodne prakse, pojasnilo pod kakšnimi pogoji lahko prikrajšani, ki po pogodbi ne prejme plačila, zoper tretjega uveljavlja zahtevek na obogatitveni podlagi (verzija).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012002
KZ-1 člen 38, 240, 240/1, 240/2.
pomoč pri kaznivem dejanju - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - nejasnost izreka
Opis kaznivega dejanja očitanega obdolženki, kot je povzet v izrek izpodbijane sodbe, je nejasen. V njem namreč ni navedeno, komu konkretno bi naj obdolženka z izvrševanjem kaznivega dejanja pomagala, prav tako pa tudi ni opisano, pri katerem konkretnem dejanju, ki predstavlja izvrševanje kaznivega dejanja zlorabe položaja bi naj torej obdolženka sploh nudila pomoč.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - upravičen razlog za zamudo
Sklicevanje tožnice, da je zaradi pomote in nepozorno prebranega vabila spregledala, da je sporna obravnava razpisana v Ljubljani, ni upravičen razlog za izostanek z glavne obravnave. To pomeni, da so razlogi za neudeležbo na glavni obravnavi na strani tožnice, njeno ravnanje pa ne tako skrbno, ki se od nje pričakuje. Razlog za vrnitev v prejšnje stanje, kot ga je navedla tožnica, je zato neupravičen.
preživnina za otroka - višina preživnine - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - informativni izračun dohodnine - dejanski prejemki - pridobitna sposobnost - ogroženo lastno preživljanje - štipendija - potrebe preživljanca - porazdelitev stroškov preživljanja med staršema
Materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto zavezančevo premoženje, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otroka, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoj otroka.