KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00015383
ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 355, 355/2.
dokazna ocena verodostojnosti prič - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razlike v izpovedbi prič
Zagovornik v pritožbi predvsem izpostavlja vprašanje verodostojnosti izpovedb oškodovanca M. T., pri čemer zelo podrobno opozarja na razlike v izpovedbah, ki jih je priča dala na zaslišanju v preiskavi in pozneje na glavni obravnavi, ko je zaradi prestajanja zaporne kazni v Republiki Italiji bila dne 23.11.2017 zaslišana po videokonferenci na glavni obravnavi. Ob primerjavi vsebine obeh izpovedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da določene razlike sicer obstoje, vendarle pa te niso take, da bi lahko v sprejete zaključke prvostopenjskega sodišča o odločilnih dejstvih vnesle kakršenkoli dvom.
opis poteka služnostne poti - služnostna pogodba - načelo kavzalnosti - prostorske meje služnosti
Tožeča stranka v tožbenem zahtevku služnostne poti ni podrobno opisala, ampak zgolj na splošno zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila služnosti poti preko toženkine nepremičnine. Ni sporno, da zatrjevana pot poteka le po delu parc.št. 728/24 k.o., zato opis služnosti, kakršen je v tožbenem zahtevku, ne zadošča. Tudi če je v naravi vidno, kje naj bi služnost potekala, to ne pomeni, da v opisu služnosti v izreku ni treba navesti vsaj sintagme "po obstoječi poti, ki poteka od... do...". Taka zahteva je v skladu s splošnimi načeli služnosti, zlasti z določbo 219. člena SPZ, po kateri se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar in v skladu z določbo 19. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), po kateri se prostorske meje izvrševanja služnosti, če je izvrševanje služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, pri opisu vsebine služnosti natančno opišejo. Le z natančnim opisom je namreč omogočeno varstvo služnostnega upravičenca pred morebitnimi posegi v služnostno pravico po eni strani, kot tudi varstvo služnostnega zavezanca pred prekomerno obremenitvijo njegove nepremičnine.
Tožeča stranka v svojem predlogu za izdajo dodatnega sklepa o stroških utemeljeno opozarja, da je bila sestava prve pripravljalne vloge nujna in potrebna za pravdo, saj je tožena stranka v obsežnem odgovoru na tožbo nasprotovala tožbenemu zahtevku in je prerekala terjatev tožnice tako po temelju kot po višini.
pravica do stikov z otrokom - pravica tretjega - izvenzakonski partner - ukinitev stikov z otrokom - ureditev stikov - stiki v korist otroka
Otrokova volja je v primeru, ko tretja oseba uveljavlja pravice do stikov z otrokom, še toliko bolj pomembna, kajti po 106.a členu ZZZDR gre samo za pravico otroka, in ne tudi za pravico tretje osebe, drugače kot v primeru staršev, ko gre tudi za njihovo pravico.
ZDR-1 člen 144, 144/1, 202.. ZDR člen 147, 147/5, 206.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 14, 14/1, 14/2.
nadurno delo - zastaralni rok - višek ur
Terjatev tožnika iz naslova neplačanih ur je terjatev iz delovnega razmerja, za katero velja 5-letni zastaralni rok po 202. členu ZDR-1 oziroma 206. členu ZDR.
Neutemeljeno pritožba tožene stranke opozarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo 14. člena Uredbe o delovnem času v organih državne uprave, ki med drugim določa, da mora javni uslužbenec presežek ur praviloma izravnati v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa ter da se javnemu uslužbencu prenese iz meseca v mesec presežek največ 20 ur. Te določbe tudi ni mogoče razmeti na način, da tožnik za ure, ki presegajo 20 ur presežka, ne bi bil upravičen do plačila in bi se mu brisale.
razmerja med starši in otroki - pravica do stikov - otrokova korist - omejitev pravice do stikov - odvzem pravice do stikov - ukinitev stikov - telefonski stiki z otrokom - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - shizofrenija - odvzem roditeljske pravice - izvedenec klinične psihologije - novo izvedensko mnenje - drug izvedenec - posredni stiki - stiki prek pisem - stiki po odvzemu roditeljske pravice
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo povsem primerno in pravilno, ko je izvedencu prepustilo, da presodi, ali mora glede na čas, ki je minil od pregleda matere in otroka, pregled ponovno opraviti, ali ne, saj gre za strokovno presojo vpliva časa na relevantne dejavnike.
Izvedenec je bil, ko je podajal svoje pozitivno mnenje o sprejemljivosti občasne nadzorovane pisemske komunikacije, brez zadržkov do tega, da mladoletni A. spontano (brez prisile oz. sporočil, da to mora narediti, torej iz lastne želje) napiše pismo materi. Če je tako, je življenjsko razumno in razumljivo ter za vsakega pričakovano, da naslovnik pisma, v tem primeru mati, nasprotna udeleženka, nanj tudi odgovori.
pripombe na izvedensko mnenje - rok za podajo pripomb na izvedensko mnenje - predlog za podaljšanje roka - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - presoja utemeljenosti razlogov za zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka - opravičeni razlogi
Presoja utemeljenosti razlogov za zavrnitev predloga za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje.
Izvedensko mnenje po svojem obsegu in vsebini po oceni pritožbenega sodišča ni tako obširno, da nanj ne bi bilo mogoče podati (celotnih) pripomb v roku 15 dni.
varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - dodelitev otroka in preživnina za otroka - potrebe preživninskega upravičenca - materialne zmožnosti zavezanca - premoženjsko stanje - višina preživnine - štipendija - otroški dodatek
V novejši sodni praksi (prim. II Ips 264/2016, VSL IV Cp 992/2016 in IV Cp 314/2018) je sprejeto stališče, da se znesek otroškega dodatka (enako velja za štipendijo) ne odšteje od zneska ugotovljenih potreb otroka. Razlogi za takšno stališče izvirajo iz samega namena otroškega dodatka (gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država) ter načina njegovega izračuna; otroškega dodatka tako ni mogoče upoštevati pri odmeri preživnine, saj bo njena višina upoštevana pri kasnejšem izračunu višine otroškega dodatka.
KZ-1-UPB2 člen 20, 20/2, 105, 105/2, 205, 205/1-3.
velika tatvina - posebno predrzen način - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - demenca - oškodovanec - slabo zdravstveno stanje - izpodbijanje odločbe o stroških kazenskega postopka
Pritožba ima prav, da je tatvina storjena na poseben predrzen način takrat, ko izrazito odstopa od običajnega načina izvršitve tatvine, ki je pogosto že sam zase drzen, nima pa prav, ko zatrjuje, da načina, kot je bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, ni mogoče šteti za posebno predrzen način. Kot tak namreč šteje tudi tatvina, izvršena v odprtem stanovanju, kjer so v drugih sobah stanovalci, pa je zato sodišče prve stopnje že na osnovi tega, da je obdolženi S.N. oškodovanki odtujil denar iz spalnice pri odprtih vratih, kot je to razvidno iz posnetka video kamere, ko sta se oškodovanka in soobdolžena J.N. nahajali v sosednjem prostoru in se pogovarjali, kaznivo dejanje pravilno opredelilo kot kaznivo dejanje storjeno na posebno predrzen način po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1.
zahteva za izločitev sodnika - pristranskost - pristranskost sodnika
Ob tem, da tožnica ne trdi, da bi razpravljajoča sodnica samoiniciativno in izven naroka opravljala kakršnakoli dejanja v zvezi z zadevo, je nepomembno, na kakšen način je omenjeni dopis prišel (tudi) do sodnice. Pomen tega dopisa ni v tem, da se je z njegovo vsebino seznanila razpravljajoča sodnica in da naj bi zgolj to dejstvo že vplivalo na nepristranskost sojenja v zadevi (kot je smiselno mogoče razumeti tožničine navedbe), temveč v tem, da je iz dopisa razvidno vnaprejšnje pričakovanje anonimnega avtorja dopisa, da bo sojenje v zadevi lahko nepošteno, ne da bi bila navedena pojasnila za takšno razmišljanje. Ravno neprimerna vsebina tega dopisa (neutemeljeni očitki na račun sodišča kot državnega organa) je narekovala razpravljajoči sodnici, da je na naroku v zvezi s tem dopisom ravnala tako, kot je pojasnila v svoji izjavi, podani na podlagi četrtega odstavka 73. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012591
KZ-1 člen 34, 115, 115/1, 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 383, 383/1, 391.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - opis kaznivega dejanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - poskus uboja - napad z nožem - namen storilca - pooblastila pritožbenega sodišča - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je obdolženec namerno z nožem v hrbet zabodel oškodovanca, ureznina se je končala z 10 cm globoko vbodnino v mišičju ob hrbtenici. Dejanske ugotovitve konkretnega primera spričo možnih hudih posledic in mesta vbodnine, tudi glede na opis dejanja, iz katerega izhajajo vsi zakonski znaki hujšega kaznivega dejanja poskusa uboja, izkazujejo nepravilnost pravne opredelitve kaznivega dejanja v sodbi sodišča prve stopnje kot (le) kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe prizadejane z nevarnim orodjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012651
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 59. ZPP člen 181, 181/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - načelo realne subrogacije - realna subrogacija - odsvojitev premoženja - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - zavrnitev dokaznega predloga - nesklepčna tožba - ugotovitvena tožba
Načelo realne subrogacije je treba uporabiti tudi v primeru obravnavanja učinkov nedovoljenega enostranskega razpolaganja s skupno stvarjo po razvezi zakonske zveze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012119
ZPP člen 7, 286, 337, 337/1.
terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - obligacijski zavezovalni pravni posel - ugovor zastaranja - pravočasnost ugovora zastaranja - pretrganje zastaranja - pravočasnost trditev stranke
V ponovljenem postopku je mogoče uveljavljati ugovor zastaranja le pod pogoji, ki veljajo za pritožbeni postopek, to je, da pritožnik izkaže, da ga brez svoje krivde ni mogel navesti v prvem postopku.
protipraven odvzem prostosti - omejitev svobode gibanja - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Obdolženec je pri oškodovanki z ustrahovanjem, z grožnjami, da bo uporabil silo zoper njeno telo in da bo oba ubil, med pojavljanjem v javnosti pa jo je fizično nadzoroval in jo spremljal, predhodno ji je vzel telefon in ga onesposobil, dosegel, da se mu iz strahu ni upala upreti in v javnosti pokazati, da je v svojem gibanju omejena. Obdolženec je oškodovanko proti njeni volji zadrževal ne le v avtomobilu, ko ga je morala spremljati po njegovih opravkih, vozilo pa je z drugim vozilom spremljal obdolženčev brat, temveč jo je brez pravne podlage tudi zaprl in zaklenil v njegovo sobo na njegovem domu, od koder ni imela izhoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011689
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZPP člen 154, 154/2, 189, 189/1.
darilo - pogodba o dosmrtnem preživljanju - izročilna pogodba - pogodba o preužitku - odplačna pogodba - dvostranska pogodba - aleatornost - načelo enake vrednosti dajatev - skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev - identiteta zahtevka - litispendenca - izključujoči se zahtevki - izključujočnost - začetek pravde - vročitev tožbe
V primeru sklenitve odplačne in aleatorne pogodbe o preužitku oziroma pogodbe o dosmrtnem preživljanju neenakovrednost dajatev ni relevantna.
Pravilna je tudi ocena sodišča prve stopnje, da je podana litispendenca, saj se tožbeni zahtevek tretjega toženca, da je lastnik nepremičnin s parc. št. 47/2 in 47/3, izključuje z zahtevkom tožnice, da je lastnica teh nepremičnin ona, čeprav se oba pri tem sklicujeta na različno pravno in dejansko podlago. Nasprotno stališče bi lahko lahko pripeljalo do nevzdržne situacije, saj je lastninska pravica absolutna, učinkuje proti vsem in (izključni) lastnik neke točno določene nepremičnine je lahko samo en.
Mandatarjevo izpolnitveno ravnanje ima pravno naravo obligacije prizadevanja. Mandatar se zaveže, da si bo prizadeval za končni rezultat. Nosilec posla je mandant. Posel se opravlja na njegovo nevarnost.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00014246
ZDR člen 156, 156/3.. ZDR člen 156, 156/3.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. OZ člen 165, 239, 239/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - misija
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ker je, kljub evidencam, ki jih je predložila za dokazovanje tedenskega počitka (na drugi misiji), ugotovilo, da tedenski počitek ni bil zagotovljen. S tem, ko sodišče ni zgolj sledilo formalnim zapisom v evidenci, pač pa jih je preverilo po vsebini (v zvezi s tem je izvedlo zaslišanja), tudi ni storilo kršitve protispisnosti po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, pač pa je dokaze, izvedene v zvezi z vprašanjem zagotavljanja tedenskega počitka, ustrezno ocenilo, svojo dokazno oceno pa je v sodbi tudi jasno obrazložilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012559
SPZ člen 77. ZEN člen 20. ZNP člen 97. ZPP člen 10.
sodna ureditev meje - močnejša pravica - izpodbojna domneva o obstoju močnejše pravice - dokončna upravna odločba - vezanost na upravno odločbo
Ker je sodišče ugotovilo, da je bila meja med strankami ugotovljena v mejnem ugotovitvenem postopku s pravnomočno in dokončno upravno odločbo in so vse stranke sodelovale v tem postopku, je pravilno zavrnilo predlog predlagateljic, da se meja "popravi".
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016990
OZ člen 131, 153, 153/2, 179.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - nezgoda pri delu s traktorjem v gozdu - uporaba vozila kot delovnega stroja - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - deliktna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - potek dogodka - skupno delovanje več vzrokov - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - ravnanje neposrednega oškodovanca - napaka v delovanju stroja - popravilo vozila - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - subjektivni in objektivni kriterij - prosta dokazna ocena - ocena verodostojnosti priče - dokazni postopek s sodnim izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - materialna resnica - premoženjska in nepremoženjska škoda
Delavec je goseničarja, na katerega so bili pripeti hlodi, ustavil na poti navzdol, ko je vozil mimo drevesa in bi moral rahlo zaviti v desno, a tega ni mogel storiti, ker se je v vzmet ročne zavore goseničarja zapičila veja, ki mu je onemogočala krmiljenje. Pravilna zaustavitev goseničarja v takem primeru obsega "sidranje" pluga (tj. sprednjega dela v korenino ali breg), ustavitev motorja, zategnitev ročne zavore in spustitev tovora. Delavec je od navedenega zasidral plug, medtem ko ročne zavore ni mogel zategniti, čeprav bi jo hotel. V takih okoliščinah je zlezel pod goseničarja in se lotil odstranjevanja veje, nakar se je goseničar premaknil in ga povozil do smrti.
Plazenje pod traktor ni bilo absolutno prepovedano, temveč je bilo v določenih okoliščinah ne le dovoljeno, temveč s strani delodajalca celo pričakovano, vendar je (sicer vzoren in izkušen) delavec v želji, da bi omogočil nadaljevanje delovnega procesa, ravnal nespametno, da se je v takih okoliščinah sam lotil odpravljanja napake, zato znaša njegova soodgovornost k nastali škodi dve tretjini (65 %).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00020897
SPZ člen 99, 117.. ZNP člen 114.. ZPP-UPB3 člen 21.
določitev načina rabe nepremičnine - negatorna tožba - prepoved uporabe - narava spora - razmerja med etažnimi lastniki - regulacijska začasna odredba - verjetnost nastanka škode - res transacta kot procesna ovira za sojenje - nove okoliščine
Spor med strankama o tem, ali naj v spornem zidu predmetna prehoda ostaneta ali pa naj se zapreta (zazidata), s čimer se onemogoči prehod skozi odprtine zidu, predstavlja vprašanje določitve rabe skupne stvari.