bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti utemeljuje dokazne predloge (katerih izvedbo je sodišče zavrnilo) z lastnim razumevanjem izvedenih dokazov, gre po vsebini za izpodbijanje dejanskega stanja, kar ni dopustno.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje – posebno premoženje – dedovanje - obseg zapuščine
Sodišče je ugotovilo, da zapustnik in prva toženka nista živela v izvenzakonski skupnosti že od leta 1994, pač pa šele od začetka leta 1998, ko se je oče tožnikov nekaj mesecev po nakupu stanovanja priselil k toženki. Zato ne gre za skupno premoženje. Zatrjevano zapustnikovo ali delno ali popolno plačilo kupnine za stanovanje pa tudi samo po sebi ne zadostuje za pridobitev lastninske pravice.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005500
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (ZSKP). Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-3, 3-4, 3-6.
izločitev sodnika - časovna veljavnost zakona - kršitev kazenskega zakona - zahteva za izločitev - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Pri presoji zakonitosti je Vrhovno sodišče izhajalo iz procesnih standardov, veljavnih v času sojenja.
dovoljenost revizije – obnova postopka odmere dohodnine - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice
Revizija, katere predmet je izpodbijanje sklepa o obnovi postopka, ni dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj pravica ali obveznost stranke v sklepu o obnovi ni izražena v denarni vrednosti, ampak je zgolj določeno, da se postopek obnovi. Revident mora pri zatrjevanju odstopa od sodne prakse navesti opravilno številko zadeve Vrhovnega sodišča, od katere odločitev odstopa. Revident tudi ne navaja, kakšne zelo hude posledice naj bi mu nastale. Zato ni izkazal, da je izpolnjen kateri izmed pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZTro člen 4, 5, 5/1-3, 13a, 13a/2, 16, 16/1-3, 17, 17/2-6, 17/3, 34, 35. ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – trošarine – nezakonit vnos trošarinskega blaga iz druge države članice EU – režim odloga plačila trošarine – solidarna odgovornost za trošarinski dolg
Če prejemnik blaga nima pravice sprejemati blaga pod režimom odloga plačila trošarine, ker nima trošarinskega dovoljenja oziroma statusa pooblaščenega ali nepooblaščenega prejemnika, v nobenem primeru ne more opraviti zakonitega vnosa blaga pod režimom odloga plačila trošarine. Zato mora revident v tem primeru trošarino plačati.
prisilna izterjava davčnega dolga – odločba po 56. členu ZDavP - neizvršen sklep o prisilni izterjavi – banka kot zavezanec – dovoljena revizija
Če banka ne ravna po sklepu, s katerim je odrejena prisilna izterjava, in ne vloži ugovora v roku, se davčni dolg izterja od nje. Odločba po 56. členu ZDavP je nov in samostojen izvršilni naslov, po katerem je zavezanec za plačilo banka in ne zavezanec iz sklepa o prisilni izterjavi. Ker gre za samostojno obveznost banke, ta zoper odločbo ne more uveljavljati ugovora, ki se nanaša na obveznost zavezanca po sklepu o prisilni izterjavi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0013839
ZPP člen 7, 8, 39, 39/2, 212, 215, 367, 367/2, 377, 380, 380/1, 387, 387/1. ZOR člen 154, 154/1, 269, 412, 412/3.
skupno premoženje zakoncev - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - trditveno breme - razpravno načelo - sosporništvo - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - mandatna pogodba - revizija zoper sklep o stroških postopka - materialno dokazno breme - kršitev pogodbe - deljiva terjatev - upravljanje skupnega premoženja - pooblastilo za sklenitev pogodbe - procesna legitimacija - stvarna legitimacija - procesno dokazno breme - odškodnina zaradi kršitve pogodbe - pooblastilo za pogajanja - višina pogodbenih obresti od stanovanjskega kredita
Ena od temeljnih razlik med materialnim in procesnim dokaznim bremenom je v tem, da materialno dokazno breme ves čas postopka nosi ista stranka (je stabilno), medtem ko procesno dokazno breme glede na uspeh dokazovanja lahko prehaja od ene stranke na nasprotno stranko. Bistvo fenomena premeščanja procesnega dokaznega bremena izraža prav določba 212. člena ZPP, po kateri mora stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme, prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ki mora z nasprotnim dokazom izničiti uspeh glavnega dokaza.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. EZ člen 59, 59/1, 59a, 59a/1, 59a/3. ZGO-1 člen 54. ZUreP-1 člen 93, 93/1.
gradnja daljnovoda – postopek za omejitev lastninske pravice – postopek izdaje gradbenega dovoljenja – povezanost postopkov - začasna odredba – zadržanje izvršitve upravnega akta – začasna ureditev stanja – zadržanje zakonskih posledic začetka postopka
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da v obravnavanem primeru ni podlage za izdajo zahtevane začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1. Sporno pravno razmerje, to je uvedba postopka omejitve lastninske pravice s služnostjo v javno korist, je sicer eden od možnih materialnopravnih pogojev za graditev omenjenega daljnovoda, saj je začetek postopka omejitve lastninske pravice po določbah prvega in tretjega odstavka 59. a člena EZ tako pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (po 54. členu Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 mora namreč investitor izkazati poleg drugih pogojev za dovolitev gradnje tudi pravico graditi) kot tudi eden od pogojev za začetek gradnje zgolj na podlagi gradbenega dovoljenja, čeprav pravica graditi (na podlagi služnosti v javno korist) niti še ne obstaja. Toda navedena medsebojna pravna zveza po presoji Vrhovnega sodišča še ne pomeni, da je predlagana začasna ureditev stanja pravno dopustna. Tožeča stranka namreč predlaga, naj sodišče začasno uredi stanje na način, ki pomeni zadržanje zakonskih posledic začetka postopka omejitve lastninske pravice.
ZDen člen 44, 44/1, 44/3, 85. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
denacionalizacija – določitev vrednosti podržavljenega premoženja - izhodiščna vrednost – sedanja vrednost - (ne)prilagajanje izhodiščne vrednosti – nezakonitost odloka
Ker korekcija izhodiščne vrednosti zemljišč dosedaj še ni bila opravljena, izhodiščne vrednosti iz 4. točke Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije ni dopustno uporabiti.
ZDDV člen 17, 17/1, 17/2, 31, 31/2. ZUS-1 člen 59, 59/2, 71, 71/2, 75, 75/2.
davek na dodano vrednost – zakup in najem plovil – oprostitev plačila DDV za prevoz potnikov – čarterski prevoz – najem zaradi oddaje v nadaljnji najem – kraj opravljanja storitev – glavna obravnava
Revident je z lastniki plovil sklepal čarterske pogodbe, plovila dajal naprej v najem (podnajem) ali zakup, zato oprostitev plačila DDV ni možna. Oprostitev namreč ni vezana na katerokoli gospodarsko (komercialno) dejavnost, ampak na opravljanje dejavnosti prevoza potnikov oziroma komercialno, industrijsko in ribiško dejavnost, kar mora biti razvidno iz pogodbe. Za oprostitev po teh določbah bi lahko šlo le v primeru, kadar je najemnik plovila „neposredni“ uporabnik tega plovila za plovbo na odprtem morju, ki opravlja prevoz potnikov za plačilo oziroma je najemnik ali zakupnik “neposredni“ izvajalec komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti.
ZUS-1 člen 5, 5/1, 36, 36/1-4, 77. ZUP člen 274, 274/1-2. ZVojI člen 105.
priznan status žrtve vojnega nasilja - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - dovoljenost upravnega spora – odprava pozitivne odločbe – poseg v pravni položaj
Ne glede na določbo prvega odstavka 5. člena ZUS-1 (ki upravno sodno varstvo omejuje le na tiste akte, s katerimi je upravni akt na podlagi izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, če je bil z njimi postopek odločanja končan), je treba po mnenju Vrhovnega sodišča upravno sodno varstvo dopustiti zoper dokončen upravni akt, s katerim je na podlagi izrednega pravnega sredstva pozitivna pravnomočna upravna odločba odpravljena ali razveljavljena, odločanje o zadevi pa vrnjeno v nov postopek oziroma prepuščeno odločanju v novem postopku, in s tem dopustiti presojo, ali je bilo izredno pravno sredstvo zakonito uporabljeno.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 279.
ugotovitev državljanstva - popravni sklep – zahtevek za izrek ničnosti popravnega sklepa – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Vprašanje, ki ga izpostavlja revident (ali lahko upravna enota zgolj s popravnim sklepom, ne da bi obnovila upravni postopek, po več letih, na škodo stranke, vsebinsko spremeni pravnomočen in izvršljiv sklep ter kakšno izredno pravno sredstvo ima prizadeta oseba na voljo zoper takšen sklep) ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve, saj se v obravnavani zadevi ne presoja pravilnost postopanja upravnega organa, niti se ne ugotavlja, katera pravna sredstva ima na voljo prizadeta oseba za izpodbijanje takšnega sklepa, pač pa zgolj, ali so izpolnjeni pogoji za izrek ničnosti upravnega akta, ki ga je izdal upravni organ in ki ga revident izpodbija. Kdaj se lahko izreče odločba oziroma sklep za ničnega, pa je jasno in taksativno navedeno v 279. členu ZUP.
Zgolj dejstvo, da se bodo obdolžencu očitana kazniva dejanja dokazovala z zaslišanji prič, za sklepanje o danosti pripornega razloga koluzijske nevarnosti ne zadošča.
USTAVA RS člen 155, 155/2. ZDDPO člen 11, 12, 12/1, 15, 39, 40. ZDavP člen 112, 112/1, 201, 201/1. ZUS-1 člen 51, 51/2, 71, 71/2, 83/4.
davek od dobička pravnih oseb – davčne olajšave – davčno priznani odhodki – povratna uporaba zakona – zastaranje odmere davka - glavna obravnava – revizijski razlogi
Investicijska davčna olajšava se prizna za investicije v osnovna sredstva; za knjiženje v poslovne knjige se zahteva verodostojna knjigovodska listina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0013680
ZIZ člen 226, 226/3, 227, 227/1, 273, 273/2.
začasna odredba – verjetnost terjatve – težko nadomestljiva škoda – umik vsebin s spletne strani – prepoved objave vsebin - kršitev prepovedi iz začasne odredbe – denarna kazen – obseg presoje – zahteva za varstvo zakonitosti
Sodišče v postopku zavarovanja ob zatrjevani kršitvi prepovedi iz začasne odredbe ne presoja verjetnosti terjatve glede na »novo« ravnanje dolžnika in tudi ne, ali obstoji verjetnost, da je (»novo«) ravnanje dolžnika za upnika škodljivo, za kar se smiselno zavzema zahteva za varstvo zakonitosti (v tem primeru bi bil izničen eden od temeljnih namenov začasne odredbe, ki je v hitrosti upnikovega začasnega varstva), pač pa presoja le, ali gre za dejanje, ki je enako ali se v bistvenem ne razlikuje od tistega, ki je bilo z začasno odredbo prepovedano.
Izrečena grožnja „pazi se, pazi se“ ob hkratnem žuganju s prstom ne ustreza pravnemu standardu resne grožnje. Izrek sodbe, kolikor bi obsegal vse elemente kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, bi moral vsebovati še nadaljnje očitke, iz katerih bi se dalo sklepati, da je ta grožnja resna in predvsem, da pomeni grožnjo z napadom na življenje ali telo.
Vsebini sodne poravnave in dednega dogovora sta tudi po presoji revizijskega sodišča dovolj jasni in razumljivi, da zanju, kljub njuni spornosti, ni potrebna nobena interpretativna (razlagalna) metoda, ampak se uporabita tako, kot se glasita. Navedenega zaključka ne more omajati dejstvo, na katerega se smiselno sklicuje toženka, in sicer, da njuna vsebina presega okvir pravdnega (izločitev iz zapuščine po očetu) in nepravdnega postopka (zapuščinski postopek po očetu), v katerih sta bila pravna akta sklenjena. Stranki lahko s sodno poravnavo oziroma dednim dogovorom razpolagata tudi s stvarmi in pravicami, ki niso predmet postopka, ki je v teku. Zato zatrjevanja toženke v smeri njune nejasnosti niso utemeljena. Če je bila toženka ob sklepanju sodne poravnave in dednega dogovora v zmoti, pa velja pritrditi stališču nižjih sodišč, da bi morala pravna akta (uspešno) izpodbijati, česar ni storila.
ZDen člen 44, 44/1. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52, 59, 59/2.
denacionalizacija – vrednost podržavljenega premoženja – kmetijsko ali gradbeno zemljišče – pravni status zemljišča ob podržavljenju – glavna obravnava
Pri določanju vrednosti podržavljenega premoženja po določbi prvega odstavka 44. člena ZDen je mogoče upoštevati drugačen pravni status, kot so ga zemljišča imela ob podržavljenju, in kot nezazidana stavbna zemljišča vrednotiti tista zemljišča, ki so bila sicer po predpisu, na podlagi katerega so bila podržavljena, obravnavana kot kmetijska zemljišča, kakršen je tudi obravnavani primer, le če so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjsko-komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča ali pa jim je to namembnost določil predpis, na podlagi katerega so bila podržavljena.
ZNNZ člen 37. ZDen člen 3, 4, 5. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 92.
dovoljena revizija - denacionalizacija – stavbno zemljišče – podržavljenje na podlagi ZNNZ – pravica uporabe – kupoprodajna pogodba - konzumirana pravica uporabe – dejansko podržavljenje - pogoji za denacionalizacijo
Ker je bila torej v obravnavanem primeru pravica uporabe s prodajo oziroma zamenjavo objektov oziroma njihovih delov konzumirana, torej do dejanskega podržavljenja ni prišlo s prisilnim aktom oblasti, temveč s pravnimi posli prejšnjih lastnikov oziroma njihovih pravnih naslednikov, v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za denacionalizacijo.