sporazumna razveza pogodbe o zaposlitvi – razlaga pogodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pritožbena obravnava - dokazna ocena
Na podlagi določb 30. člena ZDSS-1 sodišče druge stopnje svoje dokazne ocene in odločitve ne more graditi le na podlagi na pritožbeni obravnavi ponovljenega dokaza, če so bili pred sodiščem prve stopnje izvedeni še številni drugi dokazi. Posebej to velja za primer, ko ponovitev dokaza na pritožbeni obravnavi ni prinesla nič bistveno novega. Pri dokazni oceni mora enakovredno upoštevati tudi dokaze, neposredno izvedene pred sodiščem prve stopnje, čeprav le-ti niso neposredno ponovljeni na pritožbeni obravnavi. To stori tako, da upošteva zapisnike o izpovedbah na prvi stopnji zaslišanih prič, strank ali izvedencev. Prav tako mora upoštevati tudi druge listinske dokaze, ki so bili predmet dokazne ocene pred sodiščem prve stopnje in ki se nanašajo na dejstva, pomembna za odločitev.
ZDR člen 182. ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 39, 367, 377.
odškodninska odgovornost delavca – prometna nesreča – poškodba vozila – škoda – zakonske zamudne obresti – zavrženje revizije
Sodišče druge stopnje je pravilno presodilo, da so podani vsi elementi odškodninske obveznosti toženca. Vzročna zveza med njegovim ravnanjem in nastalo škodo je v tem, da na policijski postaji ni prijavil prometne nesreče, ki jo je utrpel s tožnikovim vozilom, zaradi česar je kasneje zavarovalnica, ki je povračilo škode na vozilu pogojevala s predložitvijo policijskega zapisnika, tožnikov zahtevek iz naslova zavarovanja vozila odklonila. Toženec je (še zlasti ob upoštevanju dejstva, da je bil poklicni voznik) ravnal nedopustno in hudo malomarno, ker prometne nesreče ni prijavil policijski postaji. Sodišče druge stopnje je ugotovitev o višini škode na vozilu oprlo na predračun in jo utemeljeno naložilo v plačilo tožencu.
V okviru predpostavk odškodninske obveznosti je bilo med drugim potrebno ugotoviti, ali je škoda na vozilu res nastala in v kakšnem obsegu, ne pa, ali je bila ta škoda tudi dejansko (že) odpravljena.
Glede na določbe tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 Vrhovno sodišče ob obravnavi pritožbe zoper sklep, da se revizija ne dopusti, na druge pritožbene razloge, zlasti pritožbene razloge, ki bi predstavljali le bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP, ne pazi po uradni dolžnosti.
dovoljenost revizije – pravni interes – stečajni postopek - prenehanje pravdne stranke – izbris iz sodnega registra – neobstoj pravnega naslednika – zavrženje revizije
Tožena stranka je po vložitvi revizije prenehala obstajati zaradi zaključka stečajnega postopka in nima pravnega naslednika. Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti, je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). Revizija je postala nedovoljena, zaradi česar jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
Provizijski sistem ni v nasprotju z določbami tretjega odstavka 43. člena SKPgd oziroma tretjega odstavka 46. člena panožne kolektivne pogodbe, ki osnovno plačo definira kot plačo za polni delovni čas, normalne delovne pogoje in vnaprej določene delovne rezultate. Logično je, da se del plače za delovno uspešnost delavcu izplača le v primeru, če je delovno uspešen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - obseg pravnomočnosti – izrek sodbe
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je potreba po delu svetovalke direktorja pri toženi stranki prenehala že decembra 2006. Revizijsko sodišče je na takšno dejansko ugotovitev vezano. Subjektivni 30-dnevni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (zaradi prenehanja potreb po tožničinem delu svetovalke direktorja) je tako v času podaje odpovedi dne 14. 6. 2007 že potekel, zato je odpoved nezakonita.
kolektivni delovni spor - pogoji za sodno varstvo - član nadzornega sveta - imenovanje delavskega direktorja - pogojno imenovanje
Svet delavcev lahko zahteva sodno imenovanje delavskega direktorja, če predhodni postopek, predviden v določbah 82. in 83. člena ZSDU, ni privedel do imenovanja delavskega direktorja, in sicer tudi v primeru, če niti ni prišlo do predloga skupnega kandidata na odboru nadzornega sveta in je zato svet delavcev vztrajal pri istem kandidatu za delavskega direktorja.
Pogoj za postopek pred sodiščem ni predlaganje skupnega kandidata (s strani odbora nadzornega sveta), prav tako pa zakon ne določa, da bi sodišče lahko imenovalo delavskega direktorja le v primeru, če svet delavcev ne bi predlagal prvotnega kandidata, ki ga je nadzorni svet predhodno že zavrnil.
Določbo 255. člena ZGD-1 je treba upoštevati tudi v primeru imenovanja delavskega direktorja, saj ZGD-1 oziroma ZSDU ne izključujeta njene uporabe.
Ker je bila predlagana kandidatka v času predlaganja s strani sveta, odločanja nadzornega sveta in odločanja sodišča še vedno članica nadzornega sveta, ni bilo zakonske podlage za istočasno imenovanje delavske direktorice kot članice uprave nasprotnega udeleženca.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – inventurni manjko – vsebina odpovedi – izvedba dokazov
Ker mora biti opredelitev očitkov v odpovedi dovolj določna, da se lahko delavec zoper njih brani oziroma se o njih izjavi, sta se sodišči druge in prve stopnje pri presoji zakonitosti izpodbijane odpovedi pravilno omejili le na tiste očitke kršitev, ki so bili časovno in nasploh vsebinsko dovolj določno opredeljeni, da jih je bilo sploh mogoče obravnavati.
razporeditev na delovno mesto – plačilo razlike plače – dovoljenost revizije – zavrženje revizije
Ker je postal sklep sodišča druge stopnje, da se revizija ne dopusti, pravnomočen, je tožeča stranka vložila revizijo zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – šikaniranje delavca – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
ZDR izrecno določa, da mora sodišče v primeru prenehanja na podlagi sodbe sodišča upoštevati vse okoliščine primera in interes obeh strank. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da so odnosi med strankama tako skrhani, oziroma, da obstaja stopnja nezaupanja, ki onemogoča nadaljnje sodelovanje in ob upoštevanju dejstva, da delodajalec nima na voljo primernega delovnega mesta, so podani razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR.
Način obravnavanja tožnice je bil izjemen, saj je morala opravljati delo na drugi lokaciji in ni smela imeti stikov s podrejenimi delavkami, ni imela dostopa do strokovne literature ipd. ter je morala tudi štirikrat dnevno javljati svojo prisotnost. Omenjeno kaže na nekorekten odnos tožene stranke do tožnice in ima znake šikaniranja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-9. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – koriščenje ur - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjavljanja v postopku – pravica do uporabe svojega jezika
Kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP se nanaša na pravico strank do izjavljanja v postopku, ne pa na zaslišanje strank.
Res je, da je sodišče neupravičeno pogojevalo zagotovitev sodnega tolmača na zadnjem naroku s predhodnim plačilom predujma za stroške. Vendar pa tudi s tem toženi stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku ni bila kršena pravica do uporabe svojega jezika, saj slednji na narok sploh ni pristopil (kakor sam navaja zaradi poslovnih obveznosti), čeprav je bil v redu vabljen, niti ni svojega izostanka opravičil.
Dejstvo, da je tožnica prišla v službo, čeprav ji je poslovodkinja odredila koriščenje ur in da je zahtevala pisni sklep direktorja glede koriščenja kompenzacijskih ur, ne predstavlja take hujše kršitve delovnih obveznosti, ki bi upravičevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 11, 15, 52 - 54, 63. ZZZPB člen 52, 53. OZ člen 50.
navidezna pogodba - prikrita pogodba - transformacija - delovno razmerje za določen čas - vključitev v javna dela - zloraba instituta vključitve v javna dela - izročitev pisne pogodbe
Sodišči prve in druge stopnje sta materialno pravo zmotno uporabili, ker sta kljub ugotovitvi, da tožnica ni opravljala dela iz programa javnih del, ampak drugo delo šteli, da je v skladu z zakonom sklenila posebno pogodbo o zaposlitvi, ki se lahko sklepa le za določen čas in ki s potekom določenega časa preneha veljati.
Zloraba instituta vključitve v javna dela s sklenitvijo navidezne posebne pogodbe ima za posledico, da ta pogodba nima učinka med strankama, ampak velja ustno sklenjena in dejansko realizirana pogodba o zaposlitvi.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta - vrednost revizijsko izpodbijanega dela odločbe – pravdni stroški – postranske terjatve – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po izrecni določbi drugega odstavka 39. člena ZPP se pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta pravdni stroški in druge stranske terjatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Zato oznake revizijske vrednosti spora o višini prisojenih pravdnih stroškov ni mogoče upoštevati. Že v tožbi označena vrednost sporov pa ne presega 2.000 EUR. Zato je predlog za oprostitev revizije nedovoljen.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – pravica do pritožbe – napoved pritožbe – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – ponareditev poslovne listine – blanketna norma – poslovna listina – gospodarska dejavnost občine – funkcije župana – način izvršitve – zloraba uradnega položaja – stek kaznivih dejanj – odločba o kazenski sankciji – pogojna obsodba s posebnim pogojem – premoženjskopravni zahtevek
Če obramba predlaga izvedbo dokaza, ki nakazuje na kršitev ustavno zagotovljenih pravic drugega (npr. poseg v komunikacijsko zasebnost), mora zadostiti svojemu dokaznemu bremenu in podati predlog za izvedbo dokaza tako, da je jasno, da gre za predlog, ki je pomemben za pravilno razsojo zadeve ter mora tudi temeljiti na splošnih izkustvenih pravilih, da je s predloženim dokazom mogoče ugotoviti zatrjevano dejstvo.
Potrditev računa s podpisom kot verodostojno listino in odreditev izplačila predstavlja enega od načinov izvršitve kaznivega dejanja ponareditve poslovne listine.
Dopustitev revizije glede vprašanja, ali je pri podaji kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije dopusten posebni pogoj, da se ob sprejemu ponudbe plača oziroma deponira kupnina.
Presoja sodišča o neogibnosti pripora (torej, da je pripor edini primeren ukrep), vsebuje tudi presojo, da uporaba ostalih, milejših ukrepov ne pride v poštev.
prodajna pogodba – ničnost pogodbe – navidezna pogodba – prava volja pogodbenih strank – namen pogodbenih strank – dogovor o preživljanju – razveza dogovora – neizpolnjevanje dogovora o preživljanju – trditvena podlaga tožbe – razlogi za revizijo
Ugotavljanje, v kakšnih okoliščinah je pogodba sklenjena, kaj sta z njo stranki zasledovali oziroma kakšen je bil skupni namen pogodbenih strank kot del poslovne podlage in kakšna je vsebina pogodbe, je dejansko vprašanje, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa z revizijo ni mogoče izpodbijati (prim. tretji odstavek 370. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VS0013627
OZ člen 149, 943. ZOZP člen 20. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 370, 370/3, 377.
obvezno zavarovanje v prometu – obveznost zavarovalnice – izplačilo odškodnine – nastanek zavarovalnega primera – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza - domneva vzročnosti – dokazno breme – dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Toženka je dokazala, da tožnikova poškodba ni v zvezi z zatrjevanim škodnim dogodkom, zato je pravilen in utemeljen zaključek, da je izpodbila domnevo vzročnosti (149. člen OZ).
kršitev določb postopka – odločba o prekršku – kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – opis prekrška - odgovornost odgovorne osebe
Če se storilcu prekrška očita, da je kot odgovorna oseba opustil dolžno nadzorstvo, mora biti v izreku odločbe o prekršku določno navedeno, katerih dejanj, ki jih je skladno s predpisi zavezan izvajati v okviru opravljanja dolžnega nadzorstva, ni opravil.
pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri presoji, ali izvesti predlagani dokaz, sodišče pretehta, ali je predlagani dokaz materialnopravno relevanten in ali je stranka pravno relevantnost utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.