ZUS-1 člen 94, 94/2. ZDavP-1 člen 91, 92, 123. ZUP člen 263, 263/2.
dohodnina – obnova postopka po določbi 123. člena ZDavP-1 - pravočasnost obnove – nova dejstva oziroma dokazi – dovoljena revizija
Glede na določbo 123. člena ZDavP-1 je za presojo pravočasnosti uvedbe obnove postopka odločilno, kdaj je stvarno in krajevno pristojni (odmerni) davčni organ izvedel za novo dejstvo oziroma dokaz, ki bi mogel pripeljati do drugačne odločbe in bi to dejstvo oziroma dokaz lahko navedel kot razlog za obnovo postopka. Takrat začne teči subjektivni šestmesečni rok za uvedbo obnove postopka. V obravnavani zadevi je davčni organ za to dejstvo izvedel iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu revidentovih osebnih prejemkov in dohodnine, ne pa šele od izdaje odločbe o odmeri davka od osebnih prejemkov za revidenta.
ZBPP člen 3, 3/1, 3/2, 3/3. ZKP člen 70, 70/3, 70/4, 97, 97/1.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - zagovornik po uradni dolžnosti v kazenskem postopku – razmerje med ZKP in ZBPP – BPP po posebnem zakonu
Če je obdolžencu v kazenskem postopku postavljen zagovornik po uradni dolžnosti, je na podlagi tretjega odstavka 3. člena ZBPP uporaba določb ZBPP izključena.
predlog za dopustitev revizije – dovoljenost revizije – naknadna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta po spremembi tožbe – procesna skrbnost pravdne stranke – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Glede na naknadno eventuelno kumulacijo bi toženci, da bi zadostili zahtevani procesni skrbnosti, morali pojasniti, ali so tožniki ob tej spremembi tožbe podali tudi oceno vrednosti spremenjenega dela tožbenega zahtevka in če je niso, ali je bila taka ocena sprejeta kasneje na podlagi ustreznih ravnanj tožencev in/ali sodišča. Ker vrhovno sodišče teh okoliščin po uradni dolžnosti ni dolžno raziskovati, toženci pa tega tudi niso pojasnili, se šteje, da vrednost spornega predmeta pri naknadno uveljavljanem podrejenem tožbenem zahtevku ni bila ocenjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VS0013627
OZ člen 149, 943. ZOZP člen 20. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 370, 370/3, 377.
obvezno zavarovanje v prometu – obveznost zavarovalnice – izplačilo odškodnine – nastanek zavarovalnega primera – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza - domneva vzročnosti – dokazno breme – dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Toženka je dokazala, da tožnikova poškodba ni v zvezi z zatrjevanim škodnim dogodkom, zato je pravilen in utemeljen zaključek, da je izpodbila domnevo vzročnosti (149. člen OZ).
Dopustitev revizije glede vprašanja, ali je pri podaji kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije dopusten posebni pogoj, da se ob sprejemu ponudbe plača oziroma deponira kupnina.
EZ člen 84, 84/3, 88, 88/1, 88/3, 88/4, 88/5. Direktiva 2003/54/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES člen 23, 23/5.
trg električne energije - spor med uporabniki omrežja in sistemskimi operaterji oz. organizatorjem trga - roki za pisne zahteve - dopustnost časovne omejitve - skladnost s pravom ES
Revident zahteve za odločanje ni vložil v roku iz četrtega odstavka 88. člena EZ, zato je bila po petem odstavku 88. člena EZ zavržena, kar pa ni v nasprotju z Direktivo 2003/54/ES.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – begosumnost
Če je pripor odrejen iz razloga begosumnosti (z namenom, da se zagotovi obdolženčeva navzočnost v kazenskem postopku oziroma njegova učinkovita izvedba), so navedbe, da ni bilo podlage za odreditev pripora zaradi varnosti ljudi, nerelevantne.
Če je tožba vložena po poteku 30-dnevnega zakonskega roka, ki je prekluziven, saj ni podaljšljiv, je prepozna in je sodišče ne obravnava po vsebini, ne glede na to, kaj se z njo uveljavlja. Sodišče sicer lahko upravni akt izreče za ničnega po uradni dolžnosti (drugi odstavek 37. člena ZUS-1), vendar le, če je tožba, s katero se upravni akt izpodbija, vložena v roku, ki ga določa zakon.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1-4. ZSPDPO člen 39. Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin člen 5, 5/1.
javni razpis občine – sklep o razveljavitvi razpisa – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – akt poslovanja upravljavca stvarnega premoženja
Javni razpis, objavljen na navedeni podlagi, pa ni upravni akt v smislu določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ampak je akt poslovanja upravljavca stvarnega premoženja, s katerim ta upravlja s svojim stvarnim premoženjem v okviru prej navedenega zakona, in sicer, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, ne v izvrševanju svoje oblastne funkcije, temveč kot gospodarski subjekt. Ne ZSPDPO niti Uredba ali Pravilnik pa ne vsebujejo določbe, iz katere bi izhajalo, da je zoper javni razpis možno vložiti tožbo v upravnem sporu. Sklicevanje tožeče stranke na pravni pouk glede možnosti vložitve tožbe na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati. Odločitev, ali ima stranka zoper izpodbijani akt sodno varstvo po določbah ZUS-1, namreč ni stvar upravnega organa, temveč je odvisna od vsebine izpodbijanega akta in presoje sodišča o tem.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZVV člen 2a, 2a/2, 2a/6.
status vojnega veterana – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje razlage določbe 2. a člena ZVV – jasna določba zakona – zelo hude posledice – konkretizacija in izkazanost zelo hudih posledic
Vprašanje razlage zakonske določbe, ki je jasna in ne potrebuje dodatne razlage, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vsebina - obravnavane zadeve – odločilno vprašanje – sprememba vrste rabe zemljišč - zelo hude posledice
Kot pogoj za dovoljenost revizije je mogoče uveljavljati le tisto pravno vprašanje, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve, to pa je tisto pravno vprašanje, od katerega rešitve je odvisna tudi odločitev v posameznem primeru.
Ker revidentka ni navedla, kakšne dejanske posledice bo imela zaradi izpodbijane odločitve, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo, ni izkazala obstoja zelo hudih posledic.
dodelitev brezplačne pravne pomoči – začasna odredba – pravica do zagovornika – pravica do obrambe – kazenski postopek – težko popravljiva škoda
Odločanje o začasni odredbi, kot jo je predlagala tožnica (da se ji do dokončne odločitve v tej zadevi odobri brezplačna pravna pomoč za zagovor pred Okrajnim sodiščem v zadevi K ... v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku na prvi stopnji), bi pomenilo po naravi stvari odločanje o pravici sami oziroma o ustanovitvi pravice brez presoje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0013681
ZIZ člen 73. SPZ člen 42, 101.
vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe - tek izvršilnega postopka - pogoji za odlog izvršbe - zaključek izvršilnega postopka pred pravdnim - prenehanje lastninske pravice
Izvršilno sodišče v primeru, ko tretji vloži tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe, odloži izvršbo glede spornega predmeta le, če tretji izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo. Usoda predloga za odlog izvršbe je v celoti prepuščena izvršilnemu sodišču, oziroma tretjemu (tožnici).
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – povrnitev škode – izključna krivda voznika
Ob ugotovitvi, da je tožnik sam z neprilagojeno hitrostjo razmeram na vozišču in alkoholiziranostjo povzročil prometno nesrečo, je pravilna odločitev, da je njegov tožbeni zahtevek neutemeljen.
OZ člen 5. ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 180, 180/2.
delitev skupnega premoženja - sodna poravnava – ničnost sodne poravnave - napake volje – ravnanje v nasprotju z moralo - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta – primarni in podrejeni zahtevek – zavrženje revizije
Da si je prvotni toženec prizadeval pridobiti stanovanje v celoti in po lastnih navajanjih polovični delež na njem prodal zato, da je lahko izpolnil denarno obveznost po sklenjeni poravnavi do tožnice, moralnim načelom ne nasprotuje.
pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi - sklep o odreditvi pripora - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - obtožnica - neogibnost pripora - sorazmernost
Če je obtožnica zoper obdolženca postala pravnomočna, sodišču ob odločitvi o odreditvi pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP ni potrebno obrazložiti okoliščin, iz katerih izhaja utemeljen sum.
dovoljena revizija - denacionalizacija - nadomestni upravičenec - ugotavljanje očetovstva - sirotinska knjiga - javna knjiga - javna listina
A.A. je nadomestna upravičenka do denacionalizacije po 12. členu ZDen, saj je z ustrezno javno listino izkazala, da je (nezakonska) hčerka prejšnjega lastnika ustrezno podržavljenega premoženja.
Vpisnik za varstva in skrbstva (sirotinska knjiga) je po določbah paragrafa 223 tedaj veljavnega sodnega reda (Opravilni red za sodnije prve in druge stopnje, RGB – Državni zakonik, 1897, XLI/112, str. 609-864) eden izmed vpisnikov za civilne zadeve, ki so jih v državljanskopravnih zadevah vodila okrajna sodišča, in je kot tak javna knjiga, izpisi iz njega pa javne listine.
ZPP člen 112, 112/8, 367, 367/2, 367/3, 367b, 367b/1, 367b/2, 374, 374/2, 377. ZPP-D člen 130, 130/1.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta - razmerje med dovoljenostjo pri nepristojnem sodišču vloženega predloga za dopustitev revizije in nedovoljeno revizijo – vložitev predloga za dopustitev revizije pri nepristojnem sodišču – očitna pomota vložnika – vložitev predloga po odvetniku - prepozen predlog za dopustitev revizije – zavrženje revizije
Ker je tožeča stranka revizijo sicer pravilno naslovila kot „Predlog za dopustitev revizije“, je treba pojasniti, da zanjo do drugačnega (ugodnejšega) rezultata ne bi moglo privesti niti obravnavanje njene vloge v tem svojstvu.
Vložitve predloga za dopustitev revizije pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnice, ki bi pri sestavljanju vloge morala paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena in pravočasno vložena pri pristojnem (Vrhovnem) sodišču.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005435
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 244, 244/1, 244/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – nadaljevano kaznivo dejanje – zloraba položaja
Premoženjsko korist, ki jo je obsojenec pridobil za drugega, v konkretnem primeru predstavljajo nenamensko uporabljena sredstva Sklada - v obsegu, v katerem so bila porabljena za vračilo kreditov, je druga oseba pridobila protipravno premoženjsko korist, saj sicer kreditov ne bi dobila povrnjenih.