bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja
Protispisnost je podana (zgolj) takrat, ko obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku ter med samimi temi listinami oziroma zapisniki, ne pa, če sodišče vsebino listin ali zapisnikov (še zlasti v povezavi z drugimi dokazi) razume (tolmači) drugače kot stranka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005435
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 244, 244/1, 244/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – nadaljevano kaznivo dejanje – zloraba položaja
Premoženjsko korist, ki jo je obsojenec pridobil za drugega, v konkretnem primeru predstavljajo nenamensko uporabljena sredstva Sklada - v obsegu, v katerem so bila porabljena za vračilo kreditov, je druga oseba pridobila protipravno premoženjsko korist, saj sicer kreditov ne bi dobila povrnjenih.
ZD člen 60, 60/1. ZPP člen 318, 318/1-4. URS člen 25.
razveljavitev oporoke – prava zamudna sodba – sklepčnost tožbe – trditvena podlaga tožbe - nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi – napake volje – grožnja – strah – neveljavnost oporoke - oporočna sposobnost – pravica do pritožbe
Iz trditvene podlage tožbe izhaja, da je bila sporna oporoka napravljena pod vplivom groženj toženca, ki se ga je oporočiteljica zelo bala. Zato je pravilno sklepanje, da iz navedene dejanske podlage izhaja pravno upoštevna napaka volje za ugotovitev, da je sporna oporoka neveljavna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0013681
ZIZ člen 73. SPZ člen 42, 101.
vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe - tek izvršilnega postopka - pogoji za odlog izvršbe - zaključek izvršilnega postopka pred pravdnim - prenehanje lastninske pravice
Izvršilno sodišče v primeru, ko tretji vloži tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe, odloži izvršbo glede spornega predmeta le, če tretji izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo. Usoda predloga za odlog izvršbe je v celoti prepuščena izvršilnemu sodišču, oziroma tretjemu (tožnici).
dovoljena revizija - denacionalizacija - nadomestni upravičenec - ugotavljanje očetovstva - sirotinska knjiga - javna knjiga - javna listina
A.A. je nadomestna upravičenka do denacionalizacije po 12. členu ZDen, saj je z ustrezno javno listino izkazala, da je (nezakonska) hčerka prejšnjega lastnika ustrezno podržavljenega premoženja.
Vpisnik za varstva in skrbstva (sirotinska knjiga) je po določbah paragrafa 223 tedaj veljavnega sodnega reda (Opravilni red za sodnije prve in druge stopnje, RGB – Državni zakonik, 1897, XLI/112, str. 609-864) eden izmed vpisnikov za civilne zadeve, ki so jih v državljanskopravnih zadevah vodila okrajna sodišča, in je kot tak javna knjiga, izpisi iz njega pa javne listine.
pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi - sklep o odreditvi pripora - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - obtožnica - neogibnost pripora - sorazmernost
Če je obtožnica zoper obdolženca postala pravnomočna, sodišču ob odločitvi o odreditvi pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP ni potrebno obrazložiti okoliščin, iz katerih izhaja utemeljen sum.
Sodišče druge stopnje je z napačno uporabo 286. člena ZPP tožniku onemogočilo obravnavanje pred sodiščem, s čimer je poseglo v pravico tožnika do izjave in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tako je tudi napačna odločitev sodišče druge stopnje, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni navedlo nobenih razlogov o tem, zakaj ni valoriziralo zavarovalne vsote.
promet s kmetijskimi zemljišči - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odobritev pravnega posla – pravilno oddana izjava o sprejemu ponudbe
Če je vprašanje, ki ga izpostavlja revident, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od tega ne odstopa, ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
zavrženje tožbe - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe
Ker izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo.
ZUP člen 274, 277, 277/1. ZdavP-1 člen 2, 31, 34. ZdavP-2 člen 96, 99, 99/1.
razveljavitev po nadzorstveni pravici – rok za izdajo odločbe - vpliv kasnejše odločbe Ustavnega sodišča – preveč plačane zamudne obresti – dovoljena revizija
Skladno z 274. členom Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici izdano odločbo, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Po prvem odstavku 277. člena ZUP se odločba o odpravi lahko izda v roku enega leta od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena. Glede na to, da je bila (odmerna) odločba izdana leta 1999, tožeča stranka pa je zahtevo za delno odpravo odločbe po nadzorstveni pravici podala leta 2005, je odločitev sodišča prve stopnje (že iz tega razloga) pravilna, saj je rok za odpravo odločbe že potekel. Na tek roka tudi ne more vplivati dejstvo, da revidentka odločitve Ustavnega sodišča ni mogla uveljavljati v prejšnjem sodnem postopku.
denacionalizacija – zavrženje zahteve za nadaljevanje - dovoljenost revizije – pravica stranke, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice
Pogoji za dovoljenost revizije niso izpolnjeni:
če je predmet upravnega spora procesno vprašanje (zavrženje zahteve za nadaljevanje denacionalizacijskega postopka), ne gre za pravico ali obveznost stranke, izraženo v denarni vrednosti;
ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, izguba možnosti vrnitve zaplenjenega premoženja in njegova velika vrednost ne predstavljata zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
Upoštevaje posledice, ki bi nastale ob realizaciji sporne prodajne pogodbe v kontekstu zavarovanja tožnikove terjatve, je pravilna odločitev, da gre za ničen pravni posel.
URS člen 156. ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/3, 367. č.
zahteva za oceno skladnosti – zavrnitev predloga stranke - razlogi zavrnitve – brezplačna pravna pomoč – dovoljenost revizije - postulacija
V skladu s 156. členom Ustave RS lahko sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in začne postopek pred ustavnim sodiščem. V zvezi s takšno odločitvijo sodišče ni niti postopkovno niti vsebinsko vezano na predlog strank v postopku, temveč gre izključno za njegovo presojo o tem, ali je zahtevo po 156. členu Ustave RS treba vložiti. V obravnavni zadevi Vrhovno sodišče meni, da razlogi za vložitev predlagane zahteve niso podani. O ustavni skladnosti prvega odstavka 22. člena ZUS-1 je namreč Ustavno sodišče že odločilo z odločbo U-I-69/07-36 z dne 4. 12. 2008. Razlogi, navedeni v tej odločbi pa kažejo, da tudi določbe 86. člena ZPP niso v neskladju z Ustavno RS.
ZIZ člen 15, 40c, 42, 42/2, 42/3. ZIZ-H člen 35. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – razveljavitev potrdila o izvršljivosti – pristojnost izvršilnega sodišča – izvršba na podlagi verodostojne listine
Z določbo tretjega odstavka 42. člena v času izdaje sklepa o nepristojnosti izvršitvenega sodišča (Okrajnega sodišča v Murski Soboti) za odločanje o predlogu za razveljavitev potrdila o izvršljivosti veljavnega ZIZ, ni odgovorjeno na vprašanje o pristojnosti sodišča za odločanje o takem predlogu v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine.
dovoljenost revizije – novo pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva – podpisnik pooblastila - zavrženje revizije
Tožnikov odvetnik je sodišču predložil novo pooblastilo, ki pa ga je podpisal tožnikov oče. Tožnik je polnoleten, zato njegov oče ni več njegov zakoniti zastopnik. To pomeni, da pooblastila odvetniku za vložitev revizije ni podpisala stranka.
ZPP člen 112, 112/8, 367, 367/2, 367/3, 367b, 367b/1, 367b/2, 374, 374/2, 377. ZPP-D člen 130, 130/1.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta - razmerje med dovoljenostjo pri nepristojnem sodišču vloženega predloga za dopustitev revizije in nedovoljeno revizijo – vložitev predloga za dopustitev revizije pri nepristojnem sodišču – očitna pomota vložnika – vložitev predloga po odvetniku - prepozen predlog za dopustitev revizije – zavrženje revizije
Ker je tožeča stranka revizijo sicer pravilno naslovila kot „Predlog za dopustitev revizije“, je treba pojasniti, da zanjo do drugačnega (ugodnejšega) rezultata ne bi moglo privesti niti obravnavanje njene vloge v tem svojstvu.
Vložitve predloga za dopustitev revizije pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnice, ki bi pri sestavljanju vloge morala paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena in pravočasno vložena pri pristojnem (Vrhovnem) sodišču.
revizija tožene stranke – odpravljena odločba tožene stranke - pravni interes za revizijo
Revizija, ki jo vloži tožena stranka zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.