Upoštevaje posledice, ki bi nastale ob realizaciji sporne prodajne pogodbe v kontekstu zavarovanja tožnikove terjatve, je pravilna odločitev, da gre za ničen pravni posel.
denacionalizacija – zavrženje zahteve za nadaljevanje - dovoljenost revizije – pravica stranke, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice
Pogoji za dovoljenost revizije niso izpolnjeni:
če je predmet upravnega spora procesno vprašanje (zavrženje zahteve za nadaljevanje denacionalizacijskega postopka), ne gre za pravico ali obveznost stranke, izraženo v denarni vrednosti;
ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, izguba možnosti vrnitve zaplenjenega premoženja in njegova velika vrednost ne predstavljata zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
dovoljenost revizije – novo pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva – podpisnik pooblastila - zavrženje revizije
Tožnikov odvetnik je sodišču predložil novo pooblastilo, ki pa ga je podpisal tožnikov oče. Tožnik je polnoleten, zato njegov oče ni več njegov zakoniti zastopnik. To pomeni, da pooblastila odvetniku za vložitev revizije ni podpisala stranka.
ZIZ člen 15, 40c, 42, 42/2, 42/3. ZIZ-H člen 35. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – razveljavitev potrdila o izvršljivosti – pristojnost izvršilnega sodišča – izvršba na podlagi verodostojne listine
Z določbo tretjega odstavka 42. člena v času izdaje sklepa o nepristojnosti izvršitvenega sodišča (Okrajnega sodišča v Murski Soboti) za odločanje o predlogu za razveljavitev potrdila o izvršljivosti veljavnega ZIZ, ni odgovorjeno na vprašanje o pristojnosti sodišča za odločanje o takem predlogu v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine.
pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi - sklep o odreditvi pripora - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - obtožnica - neogibnost pripora - sorazmernost
Če je obtožnica zoper obdolženca postala pravnomočna, sodišču ob odločitvi o odreditvi pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP ni potrebno obrazložiti okoliščin, iz katerih izhaja utemeljen sum.
predlog za dopustitev revizije – dokazna ocena – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica ni izkazala, da bi bil lahko utemeljen očitek, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene navedbe glede pomanjkljivosti dokazne ocene sodišča prve stopnje, niti, da je brez obravnave drugače ugotovilo pravno pomembna dejstva. Glede na to, da odločba sodišča druge temelji na ugotovitvi, da tožnica ni bila dobroverna, neobrazložitev zavrnitve dokaza, ki bi potrdil, da je tožnica gnojno jamo uporabljala, za odločitev v tej zadevi ne more biti pravno pomembna.
Povratnica v postopku s ponudbo (21. člen ZKZ) ima funkcijo varovanja pravic sprejemnika ponudbe ter mu omogoča, da dokaže, da je prodajalec njegovo izjavo o sprejemu ponudbe prejel, če bi ta okoliščina (prejema pisne izjave o sprejemu ponudbe) bila med prodajalcem in sprejemnikom ponudbe sporna.
Če ni sporno, da sta tako upravna enota kot prodajalec sprejem ponudbe prejela znotraj zakonskega roka, ni mogoče šteti, da so bile kršene določbe ZKZ, če sprejem ponudbe ni bil poslan s povratnico. Smiselno enako izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča I Up 969/2003 z dne 25. 1. 2006; povsem enako stališče pa je zavzelo v sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 491/2009 z dne 24. 11. 2010.
V svoji vlogi predlagateljica ni opredelila, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče. Vloga predlagatelja je po vsebini revizija, saj navaja revizijske razloge in jih utemeljuje.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost voznika tujega vozila – odgovornost cestnega podjetja – dokazovanje – listine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišče prve stopnje je po četrtem odstavku 224. člena ZPP odločilo, da je v policijskem zapisniku dejstvo o tem, da je bila cesta nesplužena in neposipana, napačno ugotovljeno in se pri tem ni oprlo le na izpoved priče, ampak tudi na zapiske in na fotografije kraja dogodka. Zato vprašanje, ki ga izpostavljata tožnika, za odločitev v tej pravdni zadevi ni pravno pomembno.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367a. ZGJS člen 31, 37. ZVO-1 člen 187, 187/4. Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, priloga 1.
izbira koncesionarja za opravljanje dimnikarskih storitev - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje pomembno glede na vsebino zadeve – vprašanja, za katera revident izkazuje pravni interes – splošna vprašanja – vprašanja, ki ne sprožajo dilem – zelo hude posledice – pričakovana pravica
Revizija je dovoljena, če revident izkaže izpolnjevanje katerega od pogojev iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja ni izpolnjen, če revident uveljavlja kot pomembna pravna vprašanja tista, ki na rešitev v obravnavani zadevi ne vplivajo, oziroma vprašanja, ki zahtevajo le splošne odgovore ter v teoriji in praksi niso sporna, ker se da na njih odgovoriti že z branjem besedila posameznih predpisov.
Pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic odločitve za stranko ni izkazan s pavšalnim zatrjevanjem o izgubi dela in odpuščanju delavcev.
Ker je bil s tožniku prisojeno odškodnino že dosežen pogodbeno dogovorjeni nominalni limit, je odpadla sleherna možnost presoje ustreznosti višine tožniku prisojene odškodnine za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
predlog za obnovo sodnega postopka – izkazana postulacijska sposobnost za pritožbo - kršitev ustavnih pravic – zavržen predlog za vrnitev v prejšnje stanje – javna razgrnitev postopkov nove izmere - elaborat – drugo sodno varstvo – subsidiarno sodno varstvo
Ker pa je bilo iz prilog prvostopenjskega sodišča razvidno, da sta tožnika priložila pritožbi pooblastilo pooblaščencu, kateremu sta priložila tudi fotokopijo njegovega pravniškega državnega izpita, je bilo sklepanje Vrhovnega sodišča o neizkazanosti pogojev iz drugega odstavka 22. člena ZUS-1 napačno. Zato je bilo tudi napačno postopkovno odločanje po sodniku posamezniku, saj bi o pritožbi moral meritorno odločati senat treh sodnikov.
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja institut vrnitve v prejšnje stanje procesno pravico v primeru zamude nepodaljšljivega procesnega roka. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da z izpodbijanim sklepom, s katerim je bil zavržen predlog tožnikov za vrnitev v prejšnje stanje postopka javne razgrnitve nove izmere, ni bilo poseženo v kakšno materialno pravico ali pravno korist tožnikov in zato ne more biti predmet izpodbijanja v smislu 2. člena ZUS-1. Pa tudi sicer sta tožnika vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje po preteku trimesečnega roka, ko vrnitve v prejšnje stanje ni več dopustna.
predlog za dopustitev revizije - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – obojestranska krivda – tretja oseba – dopuščena revizija
Revizija je dopuščena glede vprašanj, navedenih v izreku določbe.
ZDru-1 člen 13, 14. ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 2, 2/1, 2/2.
spremembe statuta društva – sklep o spremembi oziroma dopolnitvi statuta društva - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep skupščine društva, s katerim je ta spremenila oziroma dopolnila statut društva nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, saj ne vsebuje nobene vsebinske odločitve o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika s področja upravnega prava. Izpodbijani akt ni bil izdan v upravni stvari v smislu drugega odstavka 2. člena ZUP.
predlog za dopustitev revizije – odstop od sodne prakse – vzpostavitev prejšnjega stanja po prenehanju najema poslovnega prostora - kršitev pogodbene obveznosti – restitucija v naravi – dopuščena revizija
Podani so pogoji za dopustitev revizije glede vprašanja, kot je opredeljeno v izreku te odločbe.
predlog za dopustitev revizije – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – primarni in podredni zahtevek – nepopoln predlog – bistvene sestavine predloga – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker v predlogu ni konkretizirano sporno pravno vprašanje, ki bi zahtevalo dopustitev revizije, niti ni navedeno pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, ga je Vrhovno sodišče kot nepopolnega zavrglo.