predlog za dopustitev revizije – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – primarni in podredni zahtevek – nepopoln predlog – bistvene sestavine predloga – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker v predlogu ni konkretizirano sporno pravno vprašanje, ki bi zahtevalo dopustitev revizije, niti ni navedeno pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, ga je Vrhovno sodišče kot nepopolnega zavrglo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367a. ZGJS člen 31, 37. ZVO-1 člen 187, 187/4. Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, priloga 1.
izbira koncesionarja za opravljanje dimnikarskih storitev - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje pomembno glede na vsebino zadeve – vprašanja, za katera revident izkazuje pravni interes – splošna vprašanja – vprašanja, ki ne sprožajo dilem – zelo hude posledice – pričakovana pravica
Revizija je dovoljena, če revident izkaže izpolnjevanje katerega od pogojev iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja ni izpolnjen, če revident uveljavlja kot pomembna pravna vprašanja tista, ki na rešitev v obravnavani zadevi ne vplivajo, oziroma vprašanja, ki zahtevajo le splošne odgovore ter v teoriji in praksi niso sporna, ker se da na njih odgovoriti že z branjem besedila posameznih predpisov.
Pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic odločitve za stranko ni izkazan s pavšalnim zatrjevanjem o izgubi dela in odpuščanju delavcev.
neposredna plačila v kmetijstvu - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme na strani revidenta
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
ZZZDR člen 44, 62. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije – sklenitev pravnega posla med zakoncema – pogodba o preužitku – učinki pogodbe – dopuščena revizija
Predlog za dopustitev revizije se dopusti glede materialnopravnega vprašanja učinkov med zakoncema sklenjene pogodbe o preužitku (vprašanje razmerja med 44. in 62. členom ZZZDR).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005460
ZP-1 člen 22, 22/8, 52, 52-5. ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4.
postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku – stvarna pristojnost - redni sodni postopek - hitri postopek – kazenske točke v cestnem prometu - voznik začetnik – prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS
Prekrškovni organ zoper storilca, ki je imel v času storitve prekrška status voznika začetnika ter je bil imetnik tujega vozniškega dovoljenja, za prekršek po c) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 ne bi smel izvesti hitrega postopka o prekršku, temveč bi moral pred pristojnim sodiščem podati obdolžilni predlog.
Samovoljno koriščenje letnega dopusta oziroma samovoljna odsotnost z dela vodilnega vzdrževalca v času letnega remonta, ko vzdrževalci pri toženi stranki praviloma niso mogli računati na koriščenje letnega dopusta, že samo po sebi predstavlja hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker tako ravnanje ruši ustaljen in izrecno odrejen delovni red skupine, v kateri je kot očitno pomemben član delal tožnik.
Glede na ugotovljeno že predhodno nediscipliniranost in neprilagodljivost tožnika (vzkipljivost, nesprejemanje novosti in s tem obremenjeni odnosi z nadrejenimi) je sodišče utemeljeno presodilo, da s tožnikom delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS2005433
ZP-1 člen 4, 4/7, 45, 45/2. ZTVP-1 člen 1, 1/1, 1/3, 348a, 392.
organi za odločanje o prekrških - Agencija za trg vrednostnih papirjev – pristojnosti agencije - postopek nadzora – odprava kršitev – opozorilo – postopek o prekršku - kazenske določbe - lažje kršitve dolžnosti poročanja javnih družb - ne bis in idem – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - sankcije za prekršek – opozorilo - opomin
Prekrškovni organ lahko izreče opozorilo namesto odločbe o prekršku le znotraj postopka o prekršku (sedmi odstavek 4. člena ZP-1).
Nadzorni in prekrškovni postopek Agencije za trg vrednostnih papirjev imata različen ratio legis ter drugačne pravne posledice za storilca, zaradi česar nista v koliziji po načelu prepovedi ponovnega sojenja.
sklep skupščine delniške družbe - uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine delniške družbe - vpogled v gradivo za skupščino - kršitev pravice delničarjev do obveščenosti - kršitev načela dobre vere in poštenja - izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe
Če »gradivo za sejo skupščine tožene stranke tožeči stranki kot delničarju ni bilo dostopno niti pred niti med samim zasedanjem skupščine«, gre namreč za kršitev postopka v zvezi s sprejetjem sklepa skupščine, ne pa vsebine samega sklepa. Za takšno kršitev pa je določen postopek uveljavljanja izpodbijanja, ne pa ničnosti.
V obravnavani zadevi je šlo za neobveščenost o zadevah družbe, za neposredovanje podatkov, potrebnih za presojo posameznih točk dnevnega reda, ne pa za zavrnitev odgovora na vprašanje, ki je bilo zastavljeno na skupščini, za zavrnitev na skupščini zahtevanih podatkov.
Ker je tožeča stranka
vložila nasprotni predlog, da se bilančni dobiček razdeli med delničarje, je njeno sklicevanje na kršitev pravice do obveščenosti v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja. Tožeča stranka se je namreč očitno že vnaprej odločila, kako bo ravnala, ne glede na zahtevano informacijo. To pa kaže, da je očitno želela vplivati na odločitve skupščine z izpodbijanjem tistih skupščinskih sklepov, s katerimi se ni strinjala.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005440
ZP-1 člen 155, 155/2. URS člen 22, 29, 29-3. ZVCP-1 člen 233.
bistvena kršitev določb postopka - pravice obrambe – enako varstvo pravic - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme – domneva nedolžnosti - dokazni predlog za zaslišanje priče
Predložitev dokazov, s katerimi se izkaže razumen dvom glede domnevanega dejstva, je v primerjavi z obrnjenim dokaznim bremenom milejše sredstvo.
Težo dokaznega bremena je treba razlagati v povezavi z domnevo nedolžnosti.
invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - opredelitev razloga za odpoved - rok za odpoved - komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Za začetek teka tako subjektivnega kot tudi objektivnega roka za odpoved pogodbe o zaposlitvi je odločilen datum, ko je tožena stranka od pristojne Komisije prejela mnenje, v katerem je ta skladno z določbo 103. člena ZPIZ-1 ugotovila obstoj oziroma utemeljenost odpovednega razloga.
predlog za dopustitev revizije – formalni pogoji - kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija vprašanja s področja procesnega prava - procesne možnosti v postopku, ki teče po uspešnem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – sprememba tožbe – dopuščena revizija
Tožena stranka v obravnavanem primeru kriteriji iz 4. odstavka 367.b člena ZPP ni zadostila v tistem delu predloga, v katerem očita sodišču druge stopnje, „da je na podlagi dokazov ugotovilo dejstva, ki jih tožeča stranka ni zatrjevala in s tem prekoračilo tožbeni zahtevek, ravno nasprotno pa ni presojalo dejstev, ki jih je zatrjevala tožena stranka“. Tako splošen opis ne omogoča opredelitve konkretnega pravnega vprašanja (ali morda konkretnih pravnih vprašanj).
ZPre-1 člen 63, 63/1, 64, 64/1, 75, 75/2, 76. URS člen 2. ZGD-1 člen 390, 395, 395/1-2.
prevzemi - prevzemna ponudba - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe - dolžnost dajanja prevzemne ponudbe
Tudi s pomočjo razlage, ki je prijazna do Ustave, je Vrhovno sodišče zato prišlo do zaključka, da je treba določbo drugega odstavka 75. člena ZPre-1, po kateri so morale osebe, ki so dosegle prevzemni prag v ciljni družbi pred uveljavitvijo ZPre-1, pa po določbah ZPre niso bile dolžne dati prevzemne ponudbe, vseeno dati prevzemno ponudbo v skladu z določbami ZPre-1, če so po uveljavitvi ZPre-1 nameravale pridobiti vrednostne papirje ali druge pravice, ki se upoštevajo pri določitvi glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1, razlagati tako, da so bile dolžne dati prevzemno ponudbo le tiste osebe, ki so po uveljavitvi ZPre-1 sklenile prodajne pogodbe in pridobile vrednostne papirje ali druge pravice, ki se upoštevajo pri določitvi glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1, ne pa tudi tiste, ki so sklenile prodajne pogodbe že pred uveljavitvijo ZPre-1, a do uveljavitve ZPre-1 pogodbe še niso bile izpolnjene.
Sodišče v načelu ne sme opreti svoje sodbe na pogodbeno določbo, na katero se pravdne stranke v svojih izvajanjih niso sklicevale in na katero niso opirale svojih zahtevkov in ugovorov.
S prepovednim zahtevkom se uveljavlja opustitev določenega ravnanja (negativno obveznost) v prihodnosti. Tovrsten zahtevek je preventivno naravnan. Zato je izključeno, da bi lahko imel učinek za nazaj, gledano pri tem s časovnega gledišča izdaje sodbe z obveznostjo opustitve določenega ravnanja.
Če bi se izkazalo, da bančna garancija do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni bila izplačana, bo treba presoditi, ali je imelo postopanje tožene stranke dne 26. 5. 2005, ki ni bilo skladno niti s 7. niti z 20. členom Pogodbe, obenem pomen zlorabe pravice iz izdane Bančne garancije na prvi poziv.
Pri presoji o tej predpostavki prepovednega tožbenega zahtevka (prim. 7. člen OZ) naj sodišče upošteva, da vsak med pogodbenima strankama sicer sporen poziv banki garantu zgolj zato še ni zloraba pravic iz izdane bančne garancije na prvi poziv.
Pojem zlorabe pravice predpostavlja izvrševanje pravice v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava (prim. prvi odstavek 7. člena OZ). Posebno mesto pri presoji o zlorabi pravice pa gre tistim merilom, ki so določena glede na načelo vestnosti in poštenja.
Pri presoji o zlorabi pravic iz izdane bančne garancije je treba izhajati iz položaja tožene stranke v dani situaciji in najprej odgovoriti na vprašanje, ali jo je morda lahko dobra vera upravičevala, da postavi poziv banki k plačilu garancije. Tako na primer praviloma ne bo nepomembno, ali je upravičenec iz garancije lahko upravičeno domneval, da je poziv banki garantu dal po dospelosti garancijske obveznosti, ali pa se ta njegova domneva kaže, upoštevaje vse okoliščine primera, kot neutemeljena.
ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/3, 42, 42/2, 42c, 42c/2. ZIZ-H člen 35.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – dovolitev izvršbe – dovolitveno sodišče – izvršitveno sodišče – postopek za vrnitev v prejšnje stanje – postopek razveljavitve potrdila o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti sklepa o izvršbi
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe, in sicer (med drugim) tudi v postopku za vrnitev v prejšnje stanje in ne glede na drugi odstavek 42.c člena zakona tudi v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti sklepa o izvršbi.
zahteva za sodno varstvo - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - postopek o prekršku - hitri postopek - kršitev materialnih določb zakona - odločitev prekrškovnega organa
Pravnomočno odločena stvar je tudi v okviru postopka o prekršku procesna ovira za ponovno obravnavanje zadeve in zavezuje tako sodišče kot prekrškovni organ.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba druge zaposlitve – ustrezno delovno mesto
Za tožnikovo delovno mesto delovodje se je zahtevala V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, za delovno mesto voznika pa IV. stopnja izobrazbe. Zaposlitev na tem delovnem mestu za tožnika ne bi bila ustrezna in tožena stranka ni bila dolžna tožniku ponuditi druge zaposlitve na neustreznem delovnem mestu v smislu pogoja za zakonitost odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi.
Revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti na obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ampak le na tiste kršitve procesnih pravil, ki jih revizija konkretizirano in obrazloženo opredeli.
Ker je vprašanje (ne)sklepčnosti stvar pravilne uporabe materialnega prava, sta nižji sodišči imeli podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka, saj sodišča na pravilno uporabo materialnega prava pazijo po uradni dolžnosti. Navedeno je tudi edini razlog nižjih sodišč za zavrnitev tožbenega zahtevka, medtem ko izpostavljeno vprašanje že razsojene stvari (ne bis in idem) v tej pravdi ni pravno relevantno in ne more vplivati na pravilnost odločitve.
Pri presoji po 175. členu OZ niso upoštevne okoliščine, ki bi jih pravdna stranka, upoštevaje običajno procesno skrbnost, lahko zatrjevala in dokazovala že v prejšnji pravdi, pa tega ni storila.