lokacijsko dovoljenje za legalizacijo prizidka – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – poseg v zračni prostor sosednje nepremičnine - jasna določba prostorskega akta – zelo hude posledice
Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi ne more biti dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega (ali podzakonskega) besedila.
V obravnavani zadevi ne gre za inšpekcijski postopek, temveč za izdajo lokacijskega dovoljenja, zato s sklicevanjem na stroške v zvezi z odstranitvijo objekta (za katere tudi nista predložila nobenih dokazov niti pojasnila, katere konkretne posledice bi zanju zaradi zatrjevanih stroškov nastale) revidenta ne moreta izkazati zelo hudih posledic v tem postopku. Drugih posledic, ki bi se nanašale na predmet tega upravnega spora, pa nista navedla.
ZZZDR člen 44, 62. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije – sklenitev pravnega posla med zakoncema – pogodba o preužitku – učinki pogodbe – dopuščena revizija
Predlog za dopustitev revizije se dopusti glede materialnopravnega vprašanja učinkov med zakoncema sklenjene pogodbe o preužitku (vprašanje razmerja med 44. in 62. členom ZZZDR).
neposredna plačila v kmetijstvu - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme na strani revidenta
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Pritožnik zoper del odločbe o izbiri koncesionarja, s katero je tožena stranka zavrnila vlogo tretjega prijavitelja (ne izbranega in ne pritožnika), za tožbo ne izkazuje pravnega interesa.
ZUDVGA člen 13, 13/1-8. ZGO-1 člen 54, 54/2, 54/4, 56. ZUS-1 člen 83, 83/2.
gradbeno dovoljenje izdano razlastitvenemu upravičencu – dokaz o pravici graditi – gradnja avtoceste – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. To je v tem primeru mogoče ugotoviti že z branjem 54. in 56. člena ZGO-1 in osme alineje prvega odstavka 13. člena ZUDVGA.
V zvezi s sklicevanjem na pomembno pravno vprašanje glede domnevno nepravilno izvedenega postopka sporazumevanja, Vrhovno sodišče poudarja, da je od tega postopka sicer res odvisna pravilnost uvedbe razlastitvenega postopka, vendar pa je predmet presoje v tem upravnem sporu izdaja delnega gradbenega dovoljenja in ne razlastitveni postopek, zato vprašanja v zvezi s tem postopkom ne morejo biti pomembna pravna vprašanja v tej zadevi. Pomembno pravno vprašanje je namreč lahko le tisto, od katerega rešitve je odvisna odločitev v obravnavani zadevi.
ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/3, 42, 42/2, 42c, 42c/2. ZIZ-H člen 35.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – dovolitev izvršbe – dovolitveno sodišče – izvršitveno sodišče – postopek za vrnitev v prejšnje stanje – postopek razveljavitve potrdila o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti sklepa o izvršbi
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe, in sicer (med drugim) tudi v postopku za vrnitev v prejšnje stanje in ne glede na drugi odstavek 42.c člena zakona tudi v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti sklepa o izvršbi.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – vmesni ugotovitveni zahtevek – dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je po opravljeni izvršbi tožbeni zahtevek iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ, ob hkratnem uveljavljanju dajatvenega zahtevka, mogoče obravnavati kot vmesni ugotovitveni zahtevek v smislu tretjega odstavka 181. člena ZPP.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS2005433
ZP-1 člen 4, 4/7, 45, 45/2. ZTVP-1 člen 1, 1/1, 1/3, 348a, 392.
organi za odločanje o prekrških - Agencija za trg vrednostnih papirjev – pristojnosti agencije - postopek nadzora – odprava kršitev – opozorilo – postopek o prekršku - kazenske določbe - lažje kršitve dolžnosti poročanja javnih družb - ne bis in idem – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - sankcije za prekršek – opozorilo - opomin
Prekrškovni organ lahko izreče opozorilo namesto odločbe o prekršku le znotraj postopka o prekršku (sedmi odstavek 4. člena ZP-1).
Nadzorni in prekrškovni postopek Agencije za trg vrednostnih papirjev imata različen ratio legis ter drugačne pravne posledice za storilca, zaradi česar nista v koliziji po načelu prepovedi ponovnega sojenja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba druge zaposlitve – ustrezno delovno mesto
Za tožnikovo delovno mesto delovodje se je zahtevala V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, za delovno mesto voznika pa IV. stopnja izobrazbe. Zaposlitev na tem delovnem mestu za tožnika ne bi bila ustrezna in tožena stranka ni bila dolžna tožniku ponuditi druge zaposlitve na neustreznem delovnem mestu v smislu pogoja za zakonitost odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi.
delovna nezmožnost - izgubljeni zaslužek – mesečna renta – višina premoženjske škode – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Revident z nestrinjanjem z ugotovitvami izvedenca finančne stroke glede višine tožnikovih prikrajšanj pri zaslužku zaradi nezmožnosti za delo izpodbija dejanske ugotovitve sodišča, kar ni dovoljen revizijski razlog.
predlog za dopustitev revizije – formalni pogoji - kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija vprašanja s področja procesnega prava - procesne možnosti v postopku, ki teče po uspešnem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – sprememba tožbe – dopuščena revizija
Tožena stranka v obravnavanem primeru kriteriji iz 4. odstavka 367.b člena ZPP ni zadostila v tistem delu predloga, v katerem očita sodišču druge stopnje, „da je na podlagi dokazov ugotovilo dejstva, ki jih tožeča stranka ni zatrjevala in s tem prekoračilo tožbeni zahtevek, ravno nasprotno pa ni presojalo dejstev, ki jih je zatrjevala tožena stranka“. Tako splošen opis ne omogoča opredelitve konkretnega pravnega vprašanja (ali morda konkretnih pravnih vprašanj).
ZOR člen 154, 154/1. ZIL člen 73, 73-1. Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija) člen 52, 52/1, 54, 54/2.
industrijska lastnina - kršitev slovenskega patenta - odstop jemalca licence za tuji patent - povrnitev škode zaradi izgube licenčnin - vzročna zveza - odškodnina
Zatrjevane tožnikove škode ni mogoče pripisati toženkinemu dejanju. Za zaključek glede pravnorelevantne vzročnosti je bistveno, da tip škode (odstop od licenčne pogodbe za patente v tujini in posledično pogodbeno dogovorjenih licenčnih) izključuje predvidljivost (in zato tudi pripisljivost) škode ob ugotovljeni enkratni kršitvi slovenskega patenta (in s tem odškodninsko odgovornost toženke za ta tip škode). Da bi se nakazovalo oziroma realno grozilo (kar se sicer samo razume: izredno in odvračajoče drago) pravdanje s toženko glede drugega, tujega ozemlja, kjer veljajo tožnikovi patenti, iz ugotovljene oblike kršitve tudi ne sledi (niti to ne sledi iz drugih ugotovljenih in zatrjevanih okoliščin). Povedano še drugače: kršitev slovenskega patenta posega po ZIL v slovensko absolutno pravico (predvidljiv tip škode po ZIL je poseg v absolutno pravico, ki velja v Sloveniji): ni pa po življenjskih izkušnjah razumno pričakovati, da ta kršitev sama zase posega tudi v relativne pravice, ki izvirajo iz nekih drugih (ne nujno drugačnih) absolutnih pravic (gledano s časovnega gledišča kršitve slovenskega patenta). Zato zatrjevana škoda ni adekvatna (normalna) v razmerju z očitanim vzrokom (kršitvijo slovenskega patenta). Smisel prepovedi kršitev (slovenskega) patenta tudi ni (z vidika vzročnosti ratio legis) varovanje relativnih pravic, izvirajočih iz drugih absolutnih pravic. Zatrjevana škoda je zato nenavadna in izredna. Toženki je ne moremo pripisati, ker se skladno s teorijo o adekvatni vzročnosti smejo pri iskanju odgovora na vprašanje obstoja pravnorelevantne vzročne zveze upoštevati samo tiste posledice, ki niso čisto zunaj tistega, kar se po življenjski izkušnji lahko šteje za morebitno posledico takšnega dogodka; do vtoževane škode pa je prišlo zaradi izrednih okoliščin na strani tožnika (licenčna pogodba za območje izven Slovenije ter dogovor in udejanjenje pogodbenega odstopnega upravičenja.
zastaranje pregona - relativno zastaranje – pretrganje zastaranja - zahteva za sodno varstvo - odločanje prekrškovnega organa - kršitev materialnih določb zakona
Če je med predložitvijo spisa sodišču in izdajo odredbe za vabljenje obdolženca minilo več kot dve leti, v tem času pa ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, ki bi v smislu tretjega odstavka 42. člena ZP-1 merilo na pregon storilca prekrška, je pregon prekrška zastaral.
Revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti na obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ampak le na tiste kršitve procesnih pravil, ki jih revizija konkretizirano in obrazloženo opredeli.
Ker je vprašanje (ne)sklepčnosti stvar pravilne uporabe materialnega prava, sta nižji sodišči imeli podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka, saj sodišča na pravilno uporabo materialnega prava pazijo po uradni dolžnosti. Navedeno je tudi edini razlog nižjih sodišč za zavrnitev tožbenega zahtevka, medtem ko izpostavljeno vprašanje že razsojene stvari (ne bis in idem) v tej pravdi ni pravno relevantno in ne more vplivati na pravilnost odločitve.
Pri presoji po 175. členu OZ niso upoštevne okoliščine, ki bi jih pravdna stranka, upoštevaje običajno procesno skrbnost, lahko zatrjevala in dokazovala že v prejšnji pravdi, pa tega ni storila.
ZPP člen 285, 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 370, 370/1-2.
predlog za dopustitev revizije – formalni pogoji – kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija vprašanja s področja procesnega prava - vsebinski pogoj – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Zahteva o „natančnem in konkretnem“ opisu kršitev postopka iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP je izpolnjena, če stranka konkretno (in zanjo sporno) procesno dejansko stanje umesti v sistem kršitev postopka iz ZPP, na način, ki utemelji revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka iz 370. člena ZPP.
Očitek sodišču druge stopnje, da je kršilo 285. člen ZPP (v primeru, v katerem je o pritožbi tožene stranke proti sodbi sodišča prve stopnje odločalo na seji senata, s svojo sodbo pa pritrdilo nosilnemu razlogu sodišča prve stopnje, da je tožbena trditvena podlaga pomanjkljiva), sam zase ne utemeljuje revizijskega razloga relativne bistvene kršitve določb ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje (prim. 2. točko prvega odstavka 370. člena ZPP).
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – visokošolski sodelavec - izvolitev v naziv – neizvedba zagovora
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da od delodajalca utemeljeno ni pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, če zagovor oziroma nasploh stranki v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi na obstoj utemeljenega razloga za odpoved ne moreta več vplivati. V takem primeru zagovor ne more imeti smisla. Za tak položaj je šlo tudi v tožničinem primeru, ko zaradi poteka časovno omejenega imenovanja v pedagoški naziv in ponovne neizvolitve v naziv pogojev za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi objektivno ni več izpolnjevala.
Samovoljno koriščenje letnega dopusta oziroma samovoljna odsotnost z dela vodilnega vzdrževalca v času letnega remonta, ko vzdrževalci pri toženi stranki praviloma niso mogli računati na koriščenje letnega dopusta, že samo po sebi predstavlja hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker tako ravnanje ruši ustaljen in izrecno odrejen delovni red skupine, v kateri je kot očitno pomemben član delal tožnik.
Glede na ugotovljeno že predhodno nediscipliniranost in neprilagodljivost tožnika (vzkipljivost, nesprejemanje novosti in s tem obremenjeni odnosi z nadrejenimi) je sodišče utemeljeno presodilo, da s tožnikom delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nespoštovanje navodil delodajalca – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDR je bistvena značilnost delovnega razmerja, da delavec dela po navodilih delodajalca. Takšna opredelitev delovnega razmerja postavlja delodajalca nujno v aktivni položaj – zagotoviti, da imajo delavci jasna navodila za delo. Šele ob jasnih navodilih bo delodajalec lahko dokazal, da delavec navodil ni spoštoval in stopnjo njegove krivde v zvezi s tem.
Ob zamenjavi direktorja družbe tožniku na delovnem mestu svetovalca direktorja ni mogoče očitati grobo malomarnega odnosa do spoštovanja navodil za delo in obveščanja, ker je novo imenovani direktor tožnika ignoriral in tudi s svoje strani aktivno ni poskrbel za vzpostavitev ustreznih kontaktov in navodil za medsebojno sodelovanje.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – odločba o prekršku – pisna odločba – plačilni nalog – sankcije za prekršek - opozorilo
Opozorila ni mogoče šteti za odločbo o prekršku in na pravni položaj kršitelja ne vpliva, zato zahteva za varstvo zakonitosti zoper opozorilo ni dovoljena.