ZPre-1 člen 63, 63/1, 64, 64/1, 75, 75/2, 76. URS člen 2. ZGD-1 člen 390, 395, 395/1-2.
prevzemi - prevzemna ponudba - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe - dolžnost dajanja prevzemne ponudbe
Tudi s pomočjo razlage, ki je prijazna do Ustave, je Vrhovno sodišče zato prišlo do zaključka, da je treba določbo drugega odstavka 75. člena ZPre-1, po kateri so morale osebe, ki so dosegle prevzemni prag v ciljni družbi pred uveljavitvijo ZPre-1, pa po določbah ZPre niso bile dolžne dati prevzemne ponudbe, vseeno dati prevzemno ponudbo v skladu z določbami ZPre-1, če so po uveljavitvi ZPre-1 nameravale pridobiti vrednostne papirje ali druge pravice, ki se upoštevajo pri določitvi glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1, razlagati tako, da so bile dolžne dati prevzemno ponudbo le tiste osebe, ki so po uveljavitvi ZPre-1 sklenile prodajne pogodbe in pridobile vrednostne papirje ali druge pravice, ki se upoštevajo pri določitvi glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1, ne pa tudi tiste, ki so sklenile prodajne pogodbe že pred uveljavitvijo ZPre-1, a do uveljavitve ZPre-1 pogodbe še niso bile izpolnjene.
zavarovanje avtomobilskega kaska – tatvina vozila – višina škode
Revidentovo stališče, da bi bilo treba pri izračunu škode zaradi kraje vozila upoštevati znesek, ki je bil plačan ob nakupu, je zmotno. Pravilno je bila upoštevana cena vozila v času, ko je bilo vozilo ukradeno.
terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) – zamudne obresti – zastaranje judikatne terjatve – zahteva za varstvo zakonitosti
Znesek zamudnih obresti, dospelih do trenutka, na katerega se nanaša pravnomočnost (ne pa do trenutka nastopa pravnomočnosti) izvršilnega naslova (dajatvene sodbe), predstavlja terjatev, ugotovljeno s pravnomočno sodno odločbo v smislu prvega odstavka 379. člena ZOR (judikatna terjatev). Zamudne obresti, ki dospejo po tem, predstavljajo občasno terjatev v smislu drugega odstavka 379. člena ZOR.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS2005461
ZP-1 člen 4, 4/7, 45, 156, 156-1. ZTVP-1 člen 1, 348a. ZISDU-1 člen 228, 228/1-15, 228/1-18, 228/2.
organi za odločanje o prekrških - Agencija za trg vrednostnih papirjev – pristojnosti agencije - postopek nadzora – opozorilo – postopek o prekršku - kazenske določbe - lažje kršitve družbe za upravljanje - ne bis in idem – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - sankcije za prekršek – opozorilo – kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška
Če je storilcu izrečeno opozorilo kot ukrep za odpravo kršitev v okviru postopka nadzora na podlagi ZTVP-1, ni prost odgovornosti za prekršek, ki je bil storjen z isto kršitvijo v istih časovnih in krajevnih okoliščinah.
javni zavod – pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog – ZUJIK – transformacija
Določilo 2. odstavka 46. člena ZUJIK ne zahteva, da mora javni zavod v sistemizaciji določiti, glede katerih delovnih mest je na sploh dopustno sklepati pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V sistemizaciji mora izrecno opredeliti le tista delovna mesta, glede katerih sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas (in posledično priznanje bonitet iz 48. in 49. člena ZUJIK) narekujejo okoliščine iz drugega odstavka 46. člena tega zakona, t. j. posebna narava dela na področju umetniške ali druge kulturne dejavnosti.
ZUJIK ne izključuje (niti ni mogoče tako razlagati drugega odstavka 46. člena ZUJIK) sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas v primerih, ko obstaja kateri od taksativno naštetih razlogov iz 52. člena ZDR.
ZP-1 člen 22, 22/2, 22/3, 22/4, 156, 156-5. ZVCP-1 člen 235, 235/4.
kršitev materialnih določb zakona – odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – kategorije motornih vozil
Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja se izreče samo za tiste kategorije motornih vozil, za katere je imel storilec dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005460
ZP-1 člen 22, 22/8, 52, 52-5. ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4.
postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku – stvarna pristojnost - redni sodni postopek - hitri postopek – kazenske točke v cestnem prometu - voznik začetnik – prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS
Prekrškovni organ zoper storilca, ki je imel v času storitve prekrška status voznika začetnika ter je bil imetnik tujega vozniškega dovoljenja, za prekršek po c) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 ne bi smel izvesti hitrega postopka o prekršku, temveč bi moral pred pristojnim sodiščem podati obdolžilni predlog.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja - tatvina – rok za odpoved – izvedba dokazov
Za ugotovitev začetka teka roka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi je pomembno, kdaj je za kršitev in storilca izvedel zakoniti zastopnik delodajalca – v obravnavani zadevi torej ravnateljica.
revizija - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - razlogi za revizijo - razlaga pogodbe
Obramba tožene stranke je temeljila na obstoju drugačnega ustnega dogovora o zapadlosti vtoževane terjatve (obstoja katerega sicer ni uspela dokazati), in ne na okoliščini, da bi bilo besedilo pisne pogodbe o zapadlosti plačila zanjo sporno ali morda nejasno. Zato razlagalni dejanski stan iz določbe 83. člena OZ ni pomemben za odločitev.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - selitev dela proizvodnje - prenehanje potreb po delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi
Čeprav drugi delavci nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu pakirca, temveč pogodbo o zaposlitvi na nekem drugem delovnem mestu, opravljajo pa delo pakirca, to nedvomno kaže na to, da je delo na tem delovnem mestu pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, ki jo je imela sklenjena tožnica (za pakirca), še vedno potrebno v polnem obsegu.
zahteva za sodno varstvo - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - postopek o prekršku - hitri postopek - kršitev materialnih določb zakona - odločitev prekrškovnega organa
Pravnomočno odločena stvar je tudi v okviru postopka o prekršku procesna ovira za ponovno obravnavanje zadeve in zavezuje tako sodišče kot prekrškovni organ.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005440
ZP-1 člen 155, 155/2. URS člen 22, 29, 29-3. ZVCP-1 člen 233.
bistvena kršitev določb postopka - pravice obrambe – enako varstvo pravic - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme – domneva nedolžnosti - dokazni predlog za zaslišanje priče
Predložitev dokazov, s katerimi se izkaže razumen dvom glede domnevanega dejstva, je v primerjavi z obrnjenim dokaznim bremenom milejše sredstvo.
Težo dokaznega bremena je treba razlagati v povezavi z domnevo nedolžnosti.
ZP-1 člen 8, 9, 58, 58/2, 124, 136, 136/1-8, 171. KZ-1 člen 29, 427.
odgovornost za prekršek - prištevnost - procesna sposobnost - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - prekinitev postopka - procesna sposobnost - začasna duševna bolezen ali motnja
Uresničevanje pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS zahteva procesno sposobnega subjekta, ki razume svoj procesni položaj in je tudi sposoben aktivno ravnati v smeri zaščite svojih pravic, kar za posameznika, ki je duševno bolan, ni mogoče trditi.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izvršilni postopek – izvršba na premičnine – bivališče dolžnika
V tej zadevi je v izvršilnem predlogu predlagana izvršba najprej na dolžnikove premičnine, ki se nahajajo „na naslovu“ dolžnika. Ta „naslov“ dolžnika je zato po 77. členu ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 35. člena ZIZ) odločilen za opredelitev krajevne pristojnosti (40.c člen ZIZ).
zastaranje odškodninske terjatve - premoženjska škoda - sukcesivno nastajajoča škoda - škoda zaradi neizročitve poslovnih prostorov
Po določbi prvega odstavka 376. člena ZOR odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil. Zakonsko besedilo ne govori o višini škode. Sodna praksa zato določbo tolmači tako, da vedenje o škodo ne pomeni, da mora biti znan konkreten znesek, ampak zadostuje, da so oškodovancu znane okoliščine, na podlagi katerih lahko ugotovi obseg oziroma višino škode.
Z neizročitvijo poslovnih prostorov nastaja kupcu, ker jih ne more uporabljati, škoda. Nastaja zaporedno, postopno s potekom časa, ali z drugo besedo sukcesivno. Ko sodna praksa govori o sukcesivno nastajajoči škodi, ima v mislih prav tako škodo, ki naj bi nastajala revidentu (po njegovih trditvah) od tedaj, ko bi mu tožena stranka morala izročiti poslovne prostore, pa vse do njihove dejanske izročitve.
invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - opredelitev razloga za odpoved - rok za odpoved - komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Za začetek teka tako subjektivnega kot tudi objektivnega roka za odpoved pogodbe o zaposlitvi je odločilen datum, ko je tožena stranka od pristojne Komisije prejela mnenje, v katerem je ta skladno z določbo 103. člena ZPIZ-1 ugotovila obstoj oziroma utemeljenost odpovednega razloga.
Sodišče v načelu ne sme opreti svoje sodbe na pogodbeno določbo, na katero se pravdne stranke v svojih izvajanjih niso sklicevale in na katero niso opirale svojih zahtevkov in ugovorov.
S prepovednim zahtevkom se uveljavlja opustitev določenega ravnanja (negativno obveznost) v prihodnosti. Tovrsten zahtevek je preventivno naravnan. Zato je izključeno, da bi lahko imel učinek za nazaj, gledano pri tem s časovnega gledišča izdaje sodbe z obveznostjo opustitve določenega ravnanja.
Če bi se izkazalo, da bančna garancija do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni bila izplačana, bo treba presoditi, ali je imelo postopanje tožene stranke dne 26. 5. 2005, ki ni bilo skladno niti s 7. niti z 20. členom Pogodbe, obenem pomen zlorabe pravice iz izdane Bančne garancije na prvi poziv.
Pri presoji o tej predpostavki prepovednega tožbenega zahtevka (prim. 7. člen OZ) naj sodišče upošteva, da vsak med pogodbenima strankama sicer sporen poziv banki garantu zgolj zato še ni zloraba pravic iz izdane bančne garancije na prvi poziv.
Pojem zlorabe pravice predpostavlja izvrševanje pravice v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava (prim. prvi odstavek 7. člena OZ). Posebno mesto pri presoji o zlorabi pravice pa gre tistim merilom, ki so določena glede na načelo vestnosti in poštenja.
Pri presoji o zlorabi pravic iz izdane bančne garancije je treba izhajati iz položaja tožene stranke v dani situaciji in najprej odgovoriti na vprašanje, ali jo je morda lahko dobra vera upravičevala, da postavi poziv banki k plačilu garancije. Tako na primer praviloma ne bo nepomembno, ali je upravičenec iz garancije lahko upravičeno domneval, da je poziv banki garantu dal po dospelosti garancijske obveznosti, ali pa se ta njegova domneva kaže, upoštevaje vse okoliščine primera, kot neutemeljena.
zahteva za varstvo zakonitosti – zahteva vložena zoper sklep o zavrženju pravnega sredstva
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavržena (ne pa zoper odločbo, na podlagi katere je bilo o storilčevem prekršku pravnomočno odločeno), je neutemeljena.