zahteva za varstvo zakonitosti – zahteva vložena zoper sklep o zavrženju pravnega sredstva
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavržena (ne pa zoper odločbo, na podlagi katere je bilo o storilčevem prekršku pravnomočno odločeno), je neutemeljena.
javni zavod – pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog – ZUJIK – transformacija
Določilo 2. odstavka 46. člena ZUJIK ne zahteva, da mora javni zavod v sistemizaciji določiti, glede katerih delovnih mest je na sploh dopustno sklepati pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V sistemizaciji mora izrecno opredeliti le tista delovna mesta, glede katerih sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas (in posledično priznanje bonitet iz 48. in 49. člena ZUJIK) narekujejo okoliščine iz drugega odstavka 46. člena tega zakona, t. j. posebna narava dela na področju umetniške ali druge kulturne dejavnosti.
ZUJIK ne izključuje (niti ni mogoče tako razlagati drugega odstavka 46. člena ZUJIK) sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas v primerih, ko obstaja kateri od taksativno naštetih razlogov iz 52. člena ZDR.
predlog za dopustitev revizije – formalni pogoji - kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija vprašanja s področja procesnega prava - procesne možnosti v postopku, ki teče po uspešnem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – sprememba tožbe – dopuščena revizija
Tožena stranka v obravnavanem primeru kriteriji iz 4. odstavka 367.b člena ZPP ni zadostila v tistem delu predloga, v katerem očita sodišču druge stopnje, „da je na podlagi dokazov ugotovilo dejstva, ki jih tožeča stranka ni zatrjevala in s tem prekoračilo tožbeni zahtevek, ravno nasprotno pa ni presojalo dejstev, ki jih je zatrjevala tožena stranka“. Tako splošen opis ne omogoča opredelitve konkretnega pravnega vprašanja (ali morda konkretnih pravnih vprašanj).
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izvršilni postopek – izvršba na premičnine – bivališče dolžnika
V tej zadevi je v izvršilnem predlogu predlagana izvršba najprej na dolžnikove premičnine, ki se nahajajo „na naslovu“ dolžnika. Ta „naslov“ dolžnika je zato po 77. členu ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 35. člena ZIZ) odločilen za opredelitev krajevne pristojnosti (40.c člen ZIZ).
delovna nezmožnost - izgubljeni zaslužek – mesečna renta – višina premoženjske škode – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Revident z nestrinjanjem z ugotovitvami izvedenca finančne stroke glede višine tožnikovih prikrajšanj pri zaslužku zaradi nezmožnosti za delo izpodbija dejanske ugotovitve sodišča, kar ni dovoljen revizijski razlog.
zavarovanje avtomobilskega kaska – tatvina vozila – višina škode
Revidentovo stališče, da bi bilo treba pri izračunu škode zaradi kraje vozila upoštevati znesek, ki je bil plačan ob nakupu, je zmotno. Pravilno je bila upoštevana cena vozila v času, ko je bilo vozilo ukradeno.
zastaranje pregona - relativno zastaranje – pretrganje zastaranja - zahteva za sodno varstvo - odločanje prekrškovnega organa - kršitev materialnih določb zakona
Če je med predložitvijo spisa sodišču in izdajo odredbe za vabljenje obdolženca minilo več kot dve leti, v tem času pa ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, ki bi v smislu tretjega odstavka 42. člena ZP-1 merilo na pregon storilca prekrška, je pregon prekrška zastaral.
sklep skupščine delniške družbe - uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine delniške družbe - vpogled v gradivo za skupščino - kršitev pravice delničarjev do obveščenosti - kršitev načela dobre vere in poštenja - izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe
Če »gradivo za sejo skupščine tožene stranke tožeči stranki kot delničarju ni bilo dostopno niti pred niti med samim zasedanjem skupščine«, gre namreč za kršitev postopka v zvezi s sprejetjem sklepa skupščine, ne pa vsebine samega sklepa. Za takšno kršitev pa je določen postopek uveljavljanja izpodbijanja, ne pa ničnosti.
V obravnavani zadevi je šlo za neobveščenost o zadevah družbe, za neposredovanje podatkov, potrebnih za presojo posameznih točk dnevnega reda, ne pa za zavrnitev odgovora na vprašanje, ki je bilo zastavljeno na skupščini, za zavrnitev na skupščini zahtevanih podatkov.
Ker je tožeča stranka
vložila nasprotni predlog, da se bilančni dobiček razdeli med delničarje, je njeno sklicevanje na kršitev pravice do obveščenosti v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja. Tožeča stranka se je namreč očitno že vnaprej odločila, kako bo ravnala, ne glede na zahtevano informacijo. To pa kaže, da je očitno želela vplivati na odločitve skupščine z izpodbijanjem tistih skupščinskih sklepov, s katerimi se ni strinjala.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja - tatvina – rok za odpoved – izvedba dokazov
Za ugotovitev začetka teka roka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi je pomembno, kdaj je za kršitev in storilca izvedel zakoniti zastopnik delodajalca – v obravnavani zadevi torej ravnateljica.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – formalni kriteriji – dokazovanje z izvedencem – grafolog – opredelitev konkretnega vprašanja s področja procesnega prava – dopuščena revizija
Zahteva o „natančnem in konkretnem“ opisu kršitev postopka iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP je izpolnjena, če stranka konkretno (in zanjo sporno) procesno dejansko stanje umesti v sistem kršitev postopka iz ZPP, na način, ki utemelji revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka iz 370. člena ZPP.
Tožena stranka ni zadostila formalnemu kriteriju iz 4. odstavka 367.b člena ZPP glede graje zavrnitve njenega predloga, naj sodišče imenuje novega izvedenca grafologa. Zato je treba šteti, da predlog v tem delu ni zadostil kriteriju iz prvega odstavka 367. a člena ZPP. Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije v tem delu zavrnilo.
invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - opredelitev razloga za odpoved - rok za odpoved - komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Za začetek teka tako subjektivnega kot tudi objektivnega roka za odpoved pogodbe o zaposlitvi je odločilen datum, ko je tožena stranka od pristojne Komisije prejela mnenje, v katerem je ta skladno z določbo 103. člena ZPIZ-1 ugotovila obstoj oziroma utemeljenost odpovednega razloga.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – odločba o prekršku – pisna odločba – plačilni nalog – sankcije za prekršek - opozorilo
Opozorila ni mogoče šteti za odločbo o prekršku in na pravni položaj kršitelja ne vpliva, zato zahteva za varstvo zakonitosti zoper opozorilo ni dovoljena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – visokošolski sodelavec - izvolitev v naziv – neizvedba zagovora
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da od delodajalca utemeljeno ni pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, če zagovor oziroma nasploh stranki v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi na obstoj utemeljenega razloga za odpoved ne moreta več vplivati. V takem primeru zagovor ne more imeti smisla. Za tak položaj je šlo tudi v tožničinem primeru, ko zaradi poteka časovno omejenega imenovanja v pedagoški naziv in ponovne neizvolitve v naziv pogojev za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi objektivno ni več izpolnjevala.
terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) – zamudne obresti – zastaranje judikatne terjatve – zahteva za varstvo zakonitosti
Znesek zamudnih obresti, dospelih do trenutka, na katerega se nanaša pravnomočnost (ne pa do trenutka nastopa pravnomočnosti) izvršilnega naslova (dajatvene sodbe), predstavlja terjatev, ugotovljeno s pravnomočno sodno odločbo v smislu prvega odstavka 379. člena ZOR (judikatna terjatev). Zamudne obresti, ki dospejo po tem, predstavljajo občasno terjatev v smislu drugega odstavka 379. člena ZOR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba druge zaposlitve – ustrezno delovno mesto
Za tožnikovo delovno mesto delovodje se je zahtevala V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, za delovno mesto voznika pa IV. stopnja izobrazbe. Zaposlitev na tem delovnem mestu za tožnika ne bi bila ustrezna in tožena stranka ni bila dolžna tožniku ponuditi druge zaposlitve na neustreznem delovnem mestu v smislu pogoja za zakonitost odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 285, 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 370, 370/1-2.
predlog za dopustitev revizije – formalni pogoji – kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija vprašanja s področja procesnega prava - vsebinski pogoj – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Zahteva o „natančnem in konkretnem“ opisu kršitev postopka iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP je izpolnjena, če stranka konkretno (in zanjo sporno) procesno dejansko stanje umesti v sistem kršitev postopka iz ZPP, na način, ki utemelji revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka iz 370. člena ZPP.
Očitek sodišču druge stopnje, da je kršilo 285. člen ZPP (v primeru, v katerem je o pritožbi tožene stranke proti sodbi sodišča prve stopnje odločalo na seji senata, s svojo sodbo pa pritrdilo nosilnemu razlogu sodišča prve stopnje, da je tožbena trditvena podlaga pomanjkljiva), sam zase ne utemeljuje revizijskega razloga relativne bistvene kršitve določb ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje (prim. 2. točko prvega odstavka 370. člena ZPP).
ZP-1 člen 22, 22/2, 22/3, 22/4, 156, 156-5. ZVCP-1 člen 235, 235/4.
kršitev materialnih določb zakona – odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – kategorije motornih vozil
Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja se izreče samo za tiste kategorije motornih vozil, za katere je imel storilec dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk.
Sodišče v načelu ne sme opreti svoje sodbe na pogodbeno določbo, na katero se pravdne stranke v svojih izvajanjih niso sklicevale in na katero niso opirale svojih zahtevkov in ugovorov.
S prepovednim zahtevkom se uveljavlja opustitev določenega ravnanja (negativno obveznost) v prihodnosti. Tovrsten zahtevek je preventivno naravnan. Zato je izključeno, da bi lahko imel učinek za nazaj, gledano pri tem s časovnega gledišča izdaje sodbe z obveznostjo opustitve določenega ravnanja.
Če bi se izkazalo, da bančna garancija do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni bila izplačana, bo treba presoditi, ali je imelo postopanje tožene stranke dne 26. 5. 2005, ki ni bilo skladno niti s 7. niti z 20. členom Pogodbe, obenem pomen zlorabe pravice iz izdane Bančne garancije na prvi poziv.
Pri presoji o tej predpostavki prepovednega tožbenega zahtevka (prim. 7. člen OZ) naj sodišče upošteva, da vsak med pogodbenima strankama sicer sporen poziv banki garantu zgolj zato še ni zloraba pravic iz izdane bančne garancije na prvi poziv.
Pojem zlorabe pravice predpostavlja izvrševanje pravice v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava (prim. prvi odstavek 7. člena OZ). Posebno mesto pri presoji o zlorabi pravice pa gre tistim merilom, ki so določena glede na načelo vestnosti in poštenja.
Pri presoji o zlorabi pravic iz izdane bančne garancije je treba izhajati iz položaja tožene stranke v dani situaciji in najprej odgovoriti na vprašanje, ali jo je morda lahko dobra vera upravičevala, da postavi poziv banki k plačilu garancije. Tako na primer praviloma ne bo nepomembno, ali je upravičenec iz garancije lahko upravičeno domneval, da je poziv banki garantu dal po dospelosti garancijske obveznosti, ali pa se ta njegova domneva kaže, upoštevaje vse okoliščine primera, kot neutemeljena.
Samovoljno koriščenje letnega dopusta oziroma samovoljna odsotnost z dela vodilnega vzdrževalca v času letnega remonta, ko vzdrževalci pri toženi stranki praviloma niso mogli računati na koriščenje letnega dopusta, že samo po sebi predstavlja hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker tako ravnanje ruši ustaljen in izrecno odrejen delovni red skupine, v kateri je kot očitno pomemben član delal tožnik.
Glede na ugotovljeno že predhodno nediscipliniranost in neprilagodljivost tožnika (vzkipljivost, nesprejemanje novosti in s tem obremenjeni odnosi z nadrejenimi) je sodišče utemeljeno presodilo, da s tožnikom delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nespoštovanje navodil delodajalca – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDR je bistvena značilnost delovnega razmerja, da delavec dela po navodilih delodajalca. Takšna opredelitev delovnega razmerja postavlja delodajalca nujno v aktivni položaj – zagotoviti, da imajo delavci jasna navodila za delo. Šele ob jasnih navodilih bo delodajalec lahko dokazal, da delavec navodil ni spoštoval in stopnjo njegove krivde v zvezi s tem.
Ob zamenjavi direktorja družbe tožniku na delovnem mestu svetovalca direktorja ni mogoče očitati grobo malomarnega odnosa do spoštovanja navodil za delo in obveščanja, ker je novo imenovani direktor tožnika ignoriral in tudi s svoje strani aktivno ni poskrbel za vzpostavitev ustreznih kontaktov in navodil za medsebojno sodelovanje.