sklep skupščine delniške družbe - uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine delniške družbe - vpogled v gradivo za skupščino - kršitev pravice delničarjev do obveščenosti - kršitev načela dobre vere in poštenja - izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe
Če »gradivo za sejo skupščine tožene stranke tožeči stranki kot delničarju ni bilo dostopno niti pred niti med samim zasedanjem skupščine«, gre namreč za kršitev postopka v zvezi s sprejetjem sklepa skupščine, ne pa vsebine samega sklepa. Za takšno kršitev pa je določen postopek uveljavljanja izpodbijanja, ne pa ničnosti.
V obravnavani zadevi je šlo za neobveščenost o zadevah družbe, za neposredovanje podatkov, potrebnih za presojo posameznih točk dnevnega reda, ne pa za zavrnitev odgovora na vprašanje, ki je bilo zastavljeno na skupščini, za zavrnitev na skupščini zahtevanih podatkov.
Ker je tožeča stranka
vložila nasprotni predlog, da se bilančni dobiček razdeli med delničarje, je njeno sklicevanje na kršitev pravice do obveščenosti v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja. Tožeča stranka se je namreč očitno že vnaprej odločila, kako bo ravnala, ne glede na zahtevano informacijo. To pa kaže, da je očitno želela vplivati na odločitve skupščine z izpodbijanjem tistih skupščinskih sklepov, s katerimi se ni strinjala.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – formalni kriteriji – dokazovanje z izvedencem – grafolog – opredelitev konkretnega vprašanja s področja procesnega prava – dopuščena revizija
Zahteva o „natančnem in konkretnem“ opisu kršitev postopka iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP je izpolnjena, če stranka konkretno (in zanjo sporno) procesno dejansko stanje umesti v sistem kršitev postopka iz ZPP, na način, ki utemelji revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka iz 370. člena ZPP.
Tožena stranka ni zadostila formalnemu kriteriju iz 4. odstavka 367.b člena ZPP glede graje zavrnitve njenega predloga, naj sodišče imenuje novega izvedenca grafologa. Zato je treba šteti, da predlog v tem delu ni zadostil kriteriju iz prvega odstavka 367. a člena ZPP. Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije v tem delu zavrnilo.
ZTPDR člen 49. SKPgd člen 43. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 16.
zastopnik - plačilo za delo – provizijski sistem – osnovna plača – delovna uspešnost – potni stroški – dnevnice
Način obračunavanja in izplačevanja plač, ki je bil za zastopnike v veljavi pri toženi stranki, bi bil lahko sporen le, če bi bil tožnici zaradi njegove uporabe kršen minimum pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah. Takšna kršitev v tem primeru ni podana. Tožnica tega niti ne zatrjuje, za njeno prepričanje, da je poleg dogovorjene osnovne bruto plače glede na doseženi promet upravičena še do celotne provizije, pa ni pravne podlage.
Tožnica je prejela potne stroške in dnevnice v takšni višini, kot jih je mesečno obračunala in priglasila toženi stranki. Že ta ugotovitev zadošča za zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo stroškov v zvezi z delom.
ZDR člen 126. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 103a.
dodatek za delo v sindikatu – sindikalna svoboda – pogoji za delo sindikata
S tem, ko delodajalec ne zagotovi plačila dodatka za sindikalno delo vsem sindikalnim zaupnikom, ki so organizirani pri sindikatu, ne omejuje sindikalne svobode in ne ovira dela sindikata, saj je dolžan po 103. a členu Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji zagotoviti plačilo dodatka le toliko sindikalnim zaupnikom, kolikor je organizacijskih enot.
operni pevec – odklonitev nastopov v tujini – odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda – izgubljena priložnost – vzročna zveza
Upoštevajoč potek dogodkov ni mogoče za nazaj vzpostaviti vzročne zveze. Med kasnejšim, domnevno protipravnim ravnanjem direktorja tožene stranke, in tem, da je tožnica že pred tem ravnanjem sama odklonila nastope v tujini in bila s tem ob zaslužek, ni pravno relevantne vzročne zveze.
ZPIZ člen 123, 188. ZPIZ-1 člen 275. ZZZPB člen 66, 66/4.
poseg v pridobljeno pravico - nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - odjava iz evidence brezposelnih - ustavitev izplačila nadomestila
Tožniku pravica do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu ni bila priznana za nedoločen čas, ampak samo za posamezne mesece, v katerih se je redno javljal zavodu za zaposlovanje in v katerih se ni mogel javiti iz opravičljivih razlogov. Za čas od 19. 6. 2002, ko se je odjavil iz evidence brezposelnih in se torej ni več javljal na zavodu, mu pravica ni bila priznana, zato vanjo tudi ni moglo biti poseženo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 345, 346. ZDSS-1 člen 52.
kolektivni delovni spor – razveljavitev volitev v svet delavcev – rok za odgovor na pritožbo – napačen pravni pouk – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti – odločitev sodišča druge stopnje – neupoštevanje odgovora na pritožbo
Napačen pravni pouk (oziroma v tej zadevi napačno napotilo stranki o tem, v kakšnem roku lahko vloži odgovor na pritožbo) ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna.
Sodišče druge stopnje je o pritožbi nasprotnega udeleženca odločilo še pred dnem, ko je predlagatelj sploh vložil odgovor na pritožbo. S tem je predlagatelja prikrajšalo za pravico do izjave v postopku in storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
invalidska pokojnina - tuj državljan - izbirna pravica
Zavarovanec ima ob pravilni razlagi določbe 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določb zakona glede izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pravico do priznanja pokojnine tudi v primeru, če mu je bila v drugi državi iz področja bivše Jugoslavije že priznana pravica do pokojnine ob upoštevanju v Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe.
ZDR člen 82, 86, 88, 116. ZPIZ-1 člen 101 - 103, 259. ZZRZI člen 40. ZVZD člen 22.
invalid – zdravniško spričevalo – nova omejitev delovne zmožnosti – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – razlog invalidnosti – komisija za ugotovitev podlage za odpoved – mnenje komisije
Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe ne izhaja, da je pri toženi stranki iz razlogov, ki bi izvirali iz njene strani, prenehala potreba po opravljanju dela skladiščnika pod pogoji iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi, kar bi predstavljalo poslovni razlog. Tožena stranka je odpoved utemeljila s tem, da tožniku ne more zagotoviti dela, ki bi ustrezalo njegovim omejitvam delovne zmožnosti iz zdravniškega spričevala, torej mu je odpoved podala zaradi razlogov, ki so izvirali iz njegove sfere (zdravstveno stanje).
Pridobitev mnenja Komisije o ugotovitvi podlage za odpoved predstavlja le z ZPIZ-1 določen pogoj za podajo odpovedi pogodbe invalidu, medtem ko je delodajalec še vedno dolžan dokazati utemeljen razlog odpovedi.
Zdravniško spričevalo (in v njem določena nova omejitev delovne zmožnosti) ne utemeljuje podaje odpovedi zaradi invalidnosti, če delodajalec delavcu ob upoštevanju nove omejitve iz zdravniškega spričevala ne more zagotoviti ustreznega dela.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – odklanjanje dela - določitev kršitev v splošnem aktu delodajalca – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je potrebno dokazati obstoj pogoja nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja med strankama (drugi odstavek 88. člena ZDR).
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je civilna sankcija zaradi kršenja pogodbenih obveznosti in ne „kaznovalna sankcija“, kot je bil to disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Zato tudi ni ne obveznosti ne potrebe po vnaprejšnjem določanju kršitev pogodbenih in drugih obveznosti, ki so lahko (edino) podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Če delodajalec to stori tako, kot je tožena stranka s svojim splošnim aktom (Pravilnikom), pa tega ni mogoče razlagati na tak način, da je pogodbo o zaposlitvi mogoče odpovedati le zaradi tako določenih kršitev in da bi morala tožena stranka odpoved izrecno utemeljevati s krivdnimi razlogi, navedenimi v Pravilniku.
ponarejanje listin - pravna kvalifikacija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - opredelitev kršitve
Sodišče ni vezano na kazensko pravno kvalifikacijo v odpovedi, temveč na dejanske navedbe, s katerimi delodajalec v odpovedi utemeljuje znake kaznivega dejanja.
ZDR člen 32, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-6, 155. Uredba Sveta (EGS) št. 3820/85 z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom člen 6, 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - minimalni počitek med delovnima dnevoma - mobilni delavci - odtujitev službene dokumentacije
Prvenstveno je dolžnost delodajalca, da delavcu zagotovi pravico do minimalnega počitka med zaporednima delovnima dnevoma oziroma pravico do tedenskega počitka. Če delodajalec delavcu te (minimalne) pravice do počitka ne zagotovi, delavec pa jo kljub temu izkoristi, ni mogoče govoriti o neupravičenem izostanku z dela.
ZPIZ-1 dolžnosti preživljanja družinskih članov ne veže zgolj na uporabo predpisov o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zato je mogoče kot družinskega člana, ki se upošteva pri premoženjskem cenzusu, šteti tudi osebo, ki jo uživalec pokojnine preživlja na podlagi izročilne pogodbe (brat).
ZPP člen 196, 367a, 367a/1, 367a/1-1, 367c, 367c/3. ZOR člen 210. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 52.
predlog za dopustitev revizije – aktivna stvarna legitimacija – neupravičena pridobitev – vlaganja v tujo nepremičnino - dopuščena revizija
Zaradi morebitnega odstopa od sodne prakse je dopuščena revizija glede vprašanja obogatitvene ali vrnitvene narave zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj v tujo nepremičnino in glede vprašanja aktivne stvarne legitimacije enega od zunajzakonskih partnerjev pa uveljavljanje zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj v nepremičnino tretje osebe.
dovoljenost revizije - pooblastilo za vložitev revizije - odločba o brezplačni pravni pomoči - zavrženje revizije
Odločba o brezplačni pravni pomoči ne more nadomestiti novega in posebnega pisnega pooblastila stranke, ki bi ga bila dolžna odvetnica predložiti v skladu z drugim odstavkom 95. člena ZPP ob vložitvi revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je pooblaščeni odvetnik prvega toženca zet sodnice pristojnega višjega sodišča in da je ta odvetnik v skupni odvetniški pisarni z drugim odvetnikom, ki je mož predsednice pristojnega višjega sodišča, ne spada med tehtne razloge za prenos pristojnosti.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367a/1-1, 367c, 367c/3. ZTLR člen 29. ZLDNL člen 1.
predlog za dopustitev revizije – priposestvovanje lastninske pravice – začetek teka priposestvovanja – družbena lastnina – odstop od sodne prakse - dopuščena revizija
Zaradi morebitnega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča je dopuščena revizija glede vprašanja, od kdaj dalje je lahko tako priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile prej v družbeni lastnini.
zavarovalna pogodba – povrnitev škode - pravni standard uporabe vozila – avtodvigalo – v tujini registrirano vozilo
Pojma uporabe vozila ZOZP ne definira. Gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa.
Bistven pogoj za odškodninsko zavezo tožene stranke je, da je škoda nastala pri uporabi vozila prav takrat, ko je bilo to v funkciji prometnega sredstva; ko je motorno vozilo uporabljeno kot delovni stroj, ne gre za škodo, nastalo z uporabo prometnega sredstva.