ZPre-1 člen 63, 63/1, 64, 64/1, 75, 75/2, 76. URS člen 2. ZGD-1 člen 390, 395, 395/1-2.
prevzemi - prevzemna ponudba - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe - dolžnost dajanja prevzemne ponudbe
Tudi s pomočjo razlage, ki je prijazna do Ustave, je Vrhovno sodišče zato prišlo do zaključka, da je treba določbo drugega odstavka 75. člena ZPre-1, po kateri so morale osebe, ki so dosegle prevzemni prag v ciljni družbi pred uveljavitvijo ZPre-1, pa po določbah ZPre niso bile dolžne dati prevzemne ponudbe, vseeno dati prevzemno ponudbo v skladu z določbami ZPre-1, če so po uveljavitvi ZPre-1 nameravale pridobiti vrednostne papirje ali druge pravice, ki se upoštevajo pri določitvi glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1, razlagati tako, da so bile dolžne dati prevzemno ponudbo le tiste osebe, ki so po uveljavitvi ZPre-1 sklenile prodajne pogodbe in pridobile vrednostne papirje ali druge pravice, ki se upoštevajo pri določitvi glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1, ne pa tudi tiste, ki so sklenile prodajne pogodbe že pred uveljavitvijo ZPre-1, a do uveljavitve ZPre-1 pogodbe še niso bile izpolnjene.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – odločba o prekršku – pisna odločba – plačilni nalog – sankcije za prekršek - opozorilo
Opozorila ni mogoče šteti za odločbo o prekršku in na pravni položaj kršitelja ne vpliva, zato zahteva za varstvo zakonitosti zoper opozorilo ni dovoljena.
ponarejanje listin - pravna kvalifikacija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - opredelitev kršitve
Sodišče ni vezano na kazensko pravno kvalifikacijo v odpovedi, temveč na dejanske navedbe, s katerimi delodajalec v odpovedi utemeljuje znake kaznivega dejanja.
ZPIZ člen 123, 188. ZPIZ-1 člen 275. ZZZPB člen 66, 66/4.
poseg v pridobljeno pravico - nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - odjava iz evidence brezposelnih - ustavitev izplačila nadomestila
Tožniku pravica do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu ni bila priznana za nedoločen čas, ampak samo za posamezne mesece, v katerih se je redno javljal zavodu za zaposlovanje in v katerih se ni mogel javiti iz opravičljivih razlogov. Za čas od 19. 6. 2002, ko se je odjavil iz evidence brezposelnih in se torej ni več javljal na zavodu, mu pravica ni bila priznana, zato vanjo tudi ni moglo biti poseženo.
invalidska pokojnina - tuj državljan - izbirna pravica
Zavarovanec ima ob pravilni razlagi določbe 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določb zakona glede izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pravico do priznanja pokojnine tudi v primeru, če mu je bila v drugi državi iz področja bivše Jugoslavije že priznana pravica do pokojnine ob upoštevanju v Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe.
operni pevec – odklonitev nastopov v tujini – odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda – izgubljena priložnost – vzročna zveza
Upoštevajoč potek dogodkov ni mogoče za nazaj vzpostaviti vzročne zveze. Med kasnejšim, domnevno protipravnim ravnanjem direktorja tožene stranke, in tem, da je tožnica že pred tem ravnanjem sama odklonila nastope v tujini in bila s tem ob zaslužek, ni pravno relevantne vzročne zveze.
ZDR člen 126. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 103a.
dodatek za delo v sindikatu – sindikalna svoboda – pogoji za delo sindikata
S tem, ko delodajalec ne zagotovi plačila dodatka za sindikalno delo vsem sindikalnim zaupnikom, ki so organizirani pri sindikatu, ne omejuje sindikalne svobode in ne ovira dela sindikata, saj je dolžan po 103. a členu Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji zagotoviti plačilo dodatka le toliko sindikalnim zaupnikom, kolikor je organizacijskih enot.
ZDR člen 82, 86, 88, 116. ZPIZ-1 člen 101 - 103, 259. ZZRZI člen 40. ZVZD člen 22.
invalid – zdravniško spričevalo – nova omejitev delovne zmožnosti – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – razlog invalidnosti – komisija za ugotovitev podlage za odpoved – mnenje komisije
Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe ne izhaja, da je pri toženi stranki iz razlogov, ki bi izvirali iz njene strani, prenehala potreba po opravljanju dela skladiščnika pod pogoji iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi, kar bi predstavljalo poslovni razlog. Tožena stranka je odpoved utemeljila s tem, da tožniku ne more zagotoviti dela, ki bi ustrezalo njegovim omejitvam delovne zmožnosti iz zdravniškega spričevala, torej mu je odpoved podala zaradi razlogov, ki so izvirali iz njegove sfere (zdravstveno stanje).
Pridobitev mnenja Komisije o ugotovitvi podlage za odpoved predstavlja le z ZPIZ-1 določen pogoj za podajo odpovedi pogodbe invalidu, medtem ko je delodajalec še vedno dolžan dokazati utemeljen razlog odpovedi.
Zdravniško spričevalo (in v njem določena nova omejitev delovne zmožnosti) ne utemeljuje podaje odpovedi zaradi invalidnosti, če delodajalec delavcu ob upoštevanju nove omejitve iz zdravniškega spričevala ne more zagotoviti ustreznega dela.
ZPIZ-1 dolžnosti preživljanja družinskih članov ne veže zgolj na uporabo predpisov o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zato je mogoče kot družinskega člana, ki se upošteva pri premoženjskem cenzusu, šteti tudi osebo, ki jo uživalec pokojnine preživlja na podlagi izročilne pogodbe (brat).
ZTPDR člen 49. SKPgd člen 43. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 16.
zastopnik - plačilo za delo – provizijski sistem – osnovna plača – delovna uspešnost – potni stroški – dnevnice
Način obračunavanja in izplačevanja plač, ki je bil za zastopnike v veljavi pri toženi stranki, bi bil lahko sporen le, če bi bil tožnici zaradi njegove uporabe kršen minimum pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah. Takšna kršitev v tem primeru ni podana. Tožnica tega niti ne zatrjuje, za njeno prepričanje, da je poleg dogovorjene osnovne bruto plače glede na doseženi promet upravičena še do celotne provizije, pa ni pravne podlage.
Tožnica je prejela potne stroške in dnevnice v takšni višini, kot jih je mesečno obračunala in priglasila toženi stranki. Že ta ugotovitev zadošča za zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo stroškov v zvezi z delom.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 345, 346. ZDSS-1 člen 52.
kolektivni delovni spor – razveljavitev volitev v svet delavcev – rok za odgovor na pritožbo – napačen pravni pouk – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti – odločitev sodišča druge stopnje – neupoštevanje odgovora na pritožbo
Napačen pravni pouk (oziroma v tej zadevi napačno napotilo stranki o tem, v kakšnem roku lahko vloži odgovor na pritožbo) ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna.
Sodišče druge stopnje je o pritožbi nasprotnega udeleženca odločilo še pred dnem, ko je predlagatelj sploh vložil odgovor na pritožbo. S tem je predlagatelja prikrajšalo za pravico do izjave v postopku in storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 32, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-6, 155. Uredba Sveta (EGS) št. 3820/85 z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom člen 6, 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - minimalni počitek med delovnima dnevoma - mobilni delavci - odtujitev službene dokumentacije
Prvenstveno je dolžnost delodajalca, da delavcu zagotovi pravico do minimalnega počitka med zaporednima delovnima dnevoma oziroma pravico do tedenskega počitka. Če delodajalec delavcu te (minimalne) pravice do počitka ne zagotovi, delavec pa jo kljub temu izkoristi, ni mogoče govoriti o neupravičenem izostanku z dela.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – odklanjanje dela - določitev kršitev v splošnem aktu delodajalca – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je potrebno dokazati obstoj pogoja nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja med strankama (drugi odstavek 88. člena ZDR).
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je civilna sankcija zaradi kršenja pogodbenih obveznosti in ne „kaznovalna sankcija“, kot je bil to disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Zato tudi ni ne obveznosti ne potrebe po vnaprejšnjem določanju kršitev pogodbenih in drugih obveznosti, ki so lahko (edino) podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Če delodajalec to stori tako, kot je tožena stranka s svojim splošnim aktom (Pravilnikom), pa tega ni mogoče razlagati na tak način, da je pogodbo o zaposlitvi mogoče odpovedati le zaradi tako določenih kršitev in da bi morala tožena stranka odpoved izrecno utemeljevati s krivdnimi razlogi, navedenimi v Pravilniku.
O deležih strank na skupnem premoženju se odloča na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja. Delež se ne ugotavlja na posamezni stvari, ki spada v skupno premoženje, temveč na skupnem premoženju kot celoti.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - delitev skupnega premoženja zakoncev – določitev deležev na skupnem premoženju - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stališče pritožbenega sodišča je, da je treba pri presoji deležev na skupnem premoženju upoštevati vsako prizadevanje zakonskih ali izvenzakonskih partnerjev, ki ima materialni pomen in se odraža v nastanku ali povečanju premoženja. Predlagateljica ni pojasnila, kakšno sporno pravno vprašanje naj bi v zvezi s tem nastalo, kot tudi ne, v čem naj bi bila podana neenotnost sodne prakse.
dovoljenost revizije – subjektivna in objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – formalno sosporništvo – vrednost spornega predmeta – izbrisne tožbe - zavrženje revizije
Ker gre že pri prvopostavljenih zahtevkih za subjektivno kumulacijo tožbenih zahtevkov, pri kateri so toženci le formalni sosporniki (izbrisni zahtevki se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago), bi morala biti z vidika pravice do revizije vrednost spornega predmeta opredeljena za vsako od izbrisnih tožb posebej.
ZOR člen 154, 192, 205. ZJC člen 5, 8, 8/1, 16, 19, 19/1. Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest člen 17, 17/1, 46, 46/2. ZGJS člen 53.
poledenelo cestišče - odškodninska odgovornost upravljalca javnih cest - redno vzdrževanje javnih cest - soodgovornost upravljalca cest in izvajalca vzdrževanja cest - primerjalna neskrbnost
Pristojnosti organa drugo tožene stranke so po Zakonu o javnih cestah in Pravilniku o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest, kljub obstoju pogodbenega razmerja z neposrednim izvajalcem, tako široke, da ni mogoče zaključiti, da je za opustitev obveznosti v zvezi z rednim vzdrževanjem cest odgovoren le izvajalec javne službe, upravljavec državnih cest pa le za izbiro, opustitev nadzora in opustitev navodil za delo.
Glede na ugotovitev, da je bil primarni vzrok za obravnavano prometno nesrečo v poledenelem cestišču, je pravilna odločitev, da je zanjo v 60 % odgovorna drugo tožena stranka. Ocena odgovornosti je pravilna tudi po kriteriju primerjalne neskrbnosti.