dopuščena revizija – odškodninska odgovornost države – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izdaja sodbe na podlagi pripoznave – neenotnost sodne prakse – povrnitev nepremoženjske škode – imisije - višina odškodnine – pravica do zdravega življenjskega okolja - hrup zaradi tranzitnega prometa – zmotna uporaba materialnega prava
Revizija se dopusti glede vprašanj:
„Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je odločilo, da sodišče prve stopnje ni naredilo postopkovne kršitve, ker glede tožbenega zahtevka druge tožnice ni izdalo sodbe na podlagi pripoznave?
Ali je sodišče druge stopnje pri odločanju o višini odškodnine za prvo tožnico pravilno uporabilo materialno pravo (sporno 3.300 EUR)?“
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1. ZDR člen 184.
vzročna zveza - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - sečnja v gozdu - teorije vzročnosti - teorija o naravni vzročnosti - eksplozija mine
Teorija o naravni vzročnosti (conditio sine qua non) v procesu iskanja pravno odločilnega vzroka ni uporabna. Naravna vzročna zveza med škodnim dejstvom in škodno posledico mora seveda obstajati, vendar ni vsak naravni vzrok tudi pravno upošteven. Po teoriji ratio legis vzročnosti so v pravu relevantni samo tisti vzroki, ki jih pravna norma glede na svoj namen šteje za vzroke. Ravnanje tožene stranke, ki je zaposlenim dopuščala kurjenje v gozdu, sicer lahko predstavlja kršitev predpisov o varstvu gozdov, vendar ratio legis teh norm ni v odvračanju nevarnosti, ki jo predstavljajo morebitna neeksplodirana eksplozivna sredstva v gozdu, temveč v varovanju gozdov pred požarom.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – odstop od sodne prakse – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – posredni oškodovanci – deljena odgovornost
V posamični pravdni zadevi je ugotovitev dejanskega stanja odvisna zlasti od procesne aktivnosti strank postopka, zato lahko pride ob istem historičnem dogodku do različnih dejanskih ugotovitev in do utemeljeno različnih odločitev.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014114
ZGD člen 476/3. ZPP člen 311, 311/1. ZOR člen 154, 186. OZ člen 131, 165.
odgovornost zastopnika obvladujoče družbe za obveznosti odvisne družbe – zapadlost odškodninske obveznosti – stečaj odvisne družbe - preuranjenost tožbe
Začetek stečajnega postopka odvisne družbe načeloma res pomeni, da upnik ne bo poplačan v celoti, vendar mu to še ne omogoča uveljavljanja odškodninskega zahtevka od zakonitega zastopnika obvladujoče družbe. Upnik bo šele z zaključkom stečajnega postopka vedel, v kolikšni meri bodo poplačane njegove terjatve, torej kolikšen bo obseg škode.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367a/1-1, 367b, 367b/4, 367c, 367c/2. ZOR člen 200.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije – odstop od sodne prakse – pomembno pravno vprašanje – odškodninska odgovornost - prispevek oškodovanca – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Niso podani pogoji za dopustitev revizije, saj v zvezi s prispevkom oškodovanke k nastanku škode niso izkazane okoliščine o pomembnosti tega pravnega vprašanja, v zvezi z višino odškodnine pa ni izkazan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
ukrep tržnega inšpektorja – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – skladnost zakona s predpisi EU – oznaka CE – ES izjava o skladnosti – interna kontrola proizvodnje – naknadna kontrola skladnosti
Proizvodi, ki so označeni z oznako CE in imajo ES izjave o skladnosti, so lahko predmet inšpekcijskega nadzora tudi po tem, ko so bili dani na trg.
predlog za dopustitev revizije - vrnitev stroškov šolanja - rok za zaključek šolanja - prekoračitev pogodbenega roka - neenotna sodna praksa sodišča druge stopnje
Glede na zavzeta stališča sodišča druge stopnje v sklepu Pdp 807/2010 gre dejansko za neenotno prakso višjega sodišča glede pomena določbe pogodbe o izobraževanju o roku za dokončanje študija in določb o vrnitvi po pogodbi izplačanih zneskov v primeru kršitve te določbe. Podobno vprašanje se lahko izpostavi tudi v zvezi s pogodbami o štipendiranju. O razmerju med temi pogodbenimi določbami in določbami 103. in 105. člena OZ Vrhovno sodišče doslej še ni odločalo.
predlog za dopustitev revizije – razrešitev direktorja - odpravnina
Pravica do odpravnine ob razrešitvi direktorja ni pravica, ki se ji delavec ne more odpovedati; to pomeni, da gre za pravico, s katero prosto razpolaga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3005021
ZOFVI člen 119, 120, 121, 122, 123, 124. ZPDJVZ člen 12. ZDR člen 142. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 44. ZPP člen 367a, 367a/1.
učitelj - plačilo razlike v plači - dopuščena revizija - učna obveznost - polni delovni čas
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnega vrednotenja učnih ur, ki jih učiteljica oz. predavateljica opravi v obsegu nad predpisano tedensko učno obveznostjo, vendar še vedno v okviru z zakonom določene zgornje meje tedenske učne obveznosti v okviru polnega delovnega časa.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - vračanje premoženja v naravi - ničnost upravnega akta zaradi nezmožnosti vknjižbe v ZK - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča - drugačna dejanska in pravna podlaga
Vračilo premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica ali obveznost, izražena v denarni vrednosti, zato v primeru, ko je v upravnem sporu izpodbijana odločitev o vračanju premoženja v naravi, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če se sodna praksa, na katero se sklicuje revident, nanaša na drugačno dejansko in pravno podlago, kakršna je v obravnavani zadevi.
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 64/4, 94. Uredba Komisije (ES) št. 792/2005 z dne 26. maja 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 348/2005 o odstopanju od Uredbe (ES) št. 174/1999 glede roka veljavnosti izvoznih dovoljenj z
vnaprejšnjo določitvijo nadomestila za sektor mleka in mlečnih
izdelkov člen 1. Uredba Komisije (ES) št. 348/2005 z dne 28. februarja 2005 o odstopanju od Uredbe (ES) št. 174/1999 glede roka veljavnosti
izvoznih dovoljenj z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila za sektor mleka in mlečnih izdelkov člen 1. Uredba Komisije (ES) št. 174/1999 z dne 26. januarja 1999 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke člen 5, 6/1, 6. Odvetniška tarifa člen 13, tarifna številka 30.
dovoljena revizija - vrednost - izvozno nadomestilo - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava - vročitev odgovora na tožbo
Kot podlaga za odločitev upravnih organov, ki ji je sledilo tudi sodišče prve stopnje, da se revidentki ne odobrijo izvozna nadomestila za izvoze po 30. 6. 2005, je bila uporabljena Uredba Komisije (ES) št. 792/2005. Ta se nanaša le na izdelke iz točk (b) in (c) člena 6 Uredbe 174/1999, to pa so izdelki z oznako KN 0405 in KN 0406, med katere pa kisla smetana ne spada, zato ta Uredba ne bi smela biti uporabljena. Stranko je sodišče dolžno seznaniti le s tistimi navedbami nasprotne stranke, na katere bo oprlo svojo odločitev v zadevi.
dovoljenje za dostop do tajnih podatkov – dovoljenost revizije - zelo hude posledice
Po drugemu odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Pritožnik je žalil sodišče in toženo stranko na način, ki ga ni mogoče upravičiti z njegovo prizadetostjo zaradi neuspešnega uveljavljanja svojih stališč glede razumevanja posameznih določb ZMZ, niti s čimerkoli drugim.
začasna odredba – ponoven vstop v RS - oploditev z biomedicinsko pomočjo - težko popravljiva škoda
Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek težko popravljive škode.
predlog za dopustitev revizije – odškodnina za nepremoženjsko škodo – odstop od sodne prakse – stroški postopka
Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka, kot nedovoljen zavrglo.
Bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije je konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, glede katerega se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča.
mednarodna zaščita – ponovni postopek – zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka – novi dokazi in nova dejstva – bistveno spremenjene okoliščine – trditveno in dokazno breme
Če prosilec za mednarodno zaščito ne predloži novih dokazov oziroma ne navede novih dejstev, da so se zanj okoliščine po vložitvi predhodne odločitve bistveno spremenile, se ponovni postopek ne dovoli.
dostop do podatkov baz – dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka, kot nedovoljen zavrglo.
Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen revizijski razlog, zato tega razloga tudi v predlogu za dopustitev revizije ni dopustno uveljavljati.