dedna izjava - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - razveljavitev dedne izjave - sprememba razveljavitev dedne izjave
Sporazum med prednikom in potomcem o razveljavitvi sporazuma o anticipirani odpovedi dediščini ni v nasprotju z dednopravnimi predpisi.
Stališče, da za razveljavitev soglasja zadošča sporazum med prednikom in potomcema, ki sta soglasje podala (brez sodelovanja potomca, ki mu je bilo premoženje izročeno), je materialnopravno zmotno.
Z delno razveljavitvijo sodb nižjih sodišč, ki se nanaša na časovno obdobje od 8. 6. 1995 do 10. 6. 1998, je nastala situacija, v kateri ni mogoče opredeliti dosedanjega uspeha v pravdi glede posamezne pravdne stranke. Situacija je zato v bistvenem enaka (kar se tiče stroškov), kot če bi bile sodbe v celoti razveljavljene in bi moralo sodišče prve stopnje odločati o vseh zahtevkih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča – sodnik kot izvenzakonski partner stranke v postopku
Okoliščina, da je zakonec ali zunajzakonski partner pravdne stranke sodnik drugega sodišča, ki posluje v isti zgradbi kot stvarno in krajevno pristojno sodišče, ni razlog za delegacijo pristojnosti.
Zavarovanec toženke odgovarja za škodo do 70%, do 30% pa je k nastanku škode prispeval tožnik sam. Zavarovanec toženke ni vozil s prilagojeno hitrostjo, vedel je, da pešci cesto pogosto prečkajo na tem delu, nesrečo pa bi lahko preprečil.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005441
ZKP člen 148, 148/2, 214, 371, 371/1-8, 371/2, 420, 420/2. KZ člen 103.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – hišna preiskava – zaseg vozila – uradni zaznamek – vpliv na zakonitost – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa- izbris obsodbe
Četudi se je mogoče strinjati z vlagateljem zahteve za varstvo zakonitosti, da je v postopku prišlo do kršitve določb kazenskega postopka, pa mora biti v zahtevi kot vsaj verjetno izkazana tudi vzročna zveza med uveljavljano kršitvijo in nezakonitostjo z zahtevo napadene sodne odločbe.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – uveljavitev ZPP-D – obnova postopka
Za uporabo določb o dopustitvi revizije je relevanten datum izdaje prvostopenjske sodne odločbe v rednem postopku, ne pa datum izdaje prvostopenjske odločbe v okviru obnove postopka.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDen člen 2, 2/1, 13.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo
Ker revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče pripominja, da na dovoljenost revizije ne more, kot zmotno meni revident, vplivati dejstvo, da je Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo U 2436/2008 zavrglo zato, ker pravna sredstva niso izčrpana.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
dovoljena revizija - ovire za vračanje v naravi – odškodnina v obliki obveznic - višina odškodnine – exceptio illegalis – izhodiščna vrednost zemljišč – vrednost podržavljenega premoženja
Vrhovno sodišče ugotavlja, da korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena. Če so tržne cene res porasle preko deleža iz drugega odstavka 5. člena Odloka, potem izhodiščne vrednosti iz 4. člena Odloka ni več mogoče uporabiti, ker nasprotuje prvemu odstavku 44. člena ZDen.
ZPP-D člen 93, 93/5. ZPP člen 41, 41/2, 377. SPZ člen 48. ZOR člen 210. ZZZDR člen 12, 51, 59.
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije – ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti
Ko ne gre za vlaganja, ki bi bila predmet skupnega premoženja, tožnik pa bi na ta način predlagal delitev skupnega premoženja, ne gre za primer, ko se VSP ugotovi s seštevkom VSP posameznih zahtevkov (ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju).
pripor – odreditev pripora – razlogi o odločilnih dejstvih – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora
V obrazložitvi sklepa o odreditvi pripora morajo biti določno navedeni razlogi, iz katerih je razvidno, na podlagi katerih dejstev in okoliščin je sodišče sklepalo o obstoju utemeljenega suma.
ZOR člen 83, 120. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-92/XI člen 3.
splošni zavarovalni pogoji - zavarovanje avtomobilskega kaska - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - nejasna določila v posebnih primerih - tatvina vozila - tipska pisanja - obseg zavarovalnega jamstva
Besedilo splošnih pogojev, ki ga je v obliki formularja vnaprej pripravila tožena stranka, je nejasno, zato ga je treba razlagati v korist tožnika kot šibkejše stranke pogodbenega razmerja (83. člen OZ).
ZPP člen 14, 378. ZOR člen 159, 159/2, 192, 200, 201, 203.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – umor očeta - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – identično dejansko stanje - stanje prehodne nerazsodnosti – prispevek neposrednega oškodovanca
Glede na ugotovitve v kazenski sodbi, da je bila pri tožencema zmožnost razumeti pomen svojega dejanja in zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje bistveno zmanjšana ter na tej podlagi napravljenega zaključka, da njuna prištevnost v času storitve kaznivega dejanja ni bila izključena, ampak le bistveno zmanjšana, stanja tožencev ob povzročitvi škodnega dogodka ni mogoče opredeliti kot stanje prehodne nerazsodnosti, ki bi terjalo nadaljnjo presojo dejstev v zvezi s krivdo za tako stanje.
Še tako zavržno ravnanje pokojnega, kot sta ga zatrjevala toženca, ne more opravičevati njunega dejanja jemanja življenja, zaradi česar podlage za uporabo 192. člena ZOR ni.
SPZ člen 9, 44. ZPP člen 214, 214/2, 286, 367a, 367a/1, 367c.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - priposestovanje služnosti - različna praksa sodišča druge stopnje - dobra vera pridobitelja nepremičnine ob vpisu v zemljiško knjigo
V predlogu tožnika zatrjujeta, da je isto pritožbeno sodišče glede enakega vprašanja v obdobju manj kot enega leta v navedenih zadevah dalo dve različni interpretaciji 9. in 44. člena Stvarnopravnega zakonika oziroma pojma dobre vere. Tožnika se tudi ne strinjata z razlogi, da nista pravočasno grajala dobre vere tožencev.