ZOR člen 154, 192, 205. ZJC člen 5, 8, 8/1, 16, 19, 19/1. Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest člen 17, 17/1, 46, 46/2. ZGJS člen 53.
poledenelo cestišče - odškodninska odgovornost upravljalca javnih cest - redno vzdrževanje javnih cest - soodgovornost upravljalca cest in izvajalca vzdrževanja cest - primerjalna neskrbnost
Pristojnosti organa drugo tožene stranke so po Zakonu o javnih cestah in Pravilniku o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest, kljub obstoju pogodbenega razmerja z neposrednim izvajalcem, tako široke, da ni mogoče zaključiti, da je za opustitev obveznosti v zvezi z rednim vzdrževanjem cest odgovoren le izvajalec javne službe, upravljavec državnih cest pa le za izbiro, opustitev nadzora in opustitev navodil za delo.
Glede na ugotovitev, da je bil primarni vzrok za obravnavano prometno nesrečo v poledenelem cestišču, je pravilna odločitev, da je zanjo v 60 % odgovorna drugo tožena stranka. Ocena odgovornosti je pravilna tudi po kriteriju primerjalne neskrbnosti.
spor o pristojnosti – notar kot stranka v postopku – gospodarski spor
Tožnik uveljavlja svojo terjatev kot notar. Notariat je svoboden poklic, notar pa oseba javnega zaupanja, njegova dejavnost pa načeloma ni gospodarska in zato tudi njegovega statusa ne gre enačiti s statusom samostojnih podjetnikov. Pravil o postopku v gospodarskih sporih zato za ta spor ni mogoče uporabiti in je glede na vrednost spornega predmeta podana pristojnost okrajnega sodišča.
ZMZ člen 2, 3, 54, 54-5, 55. Uredba sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (kvalifikacijska direktiva) člen 4 Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 78.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - rok za vložitev prošnje - Dublinska uredba - najhitrejši možni čas vložitve prošnje - predlog predhodnega vprašanja SES
Prosilec za mednarodno zaščito mora namen, da bo vložil prošnjo, izkazati v najkrajšem možnem času.
dovoljenost revizije – subjektivna in objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – formalno sosporništvo – vrednost spornega predmeta – izbrisne tožbe - zavrženje revizije
Ker gre že pri prvopostavljenih zahtevkih za subjektivno kumulacijo tožbenih zahtevkov, pri kateri so toženci le formalni sosporniki (izbrisni zahtevki se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago), bi morala biti z vidika pravice do revizije vrednost spornega predmeta opredeljena za vsako od izbrisnih tožb posebej.
O deležih strank na skupnem premoženju se odloča na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja. Delež se ne ugotavlja na posamezni stvari, ki spada v skupno premoženje, temveč na skupnem premoženju kot celoti.
ZGO-1 člen 97. ZPP člen 367a, 367a/1. ZVKSES člen 16, 16/5-2.
predlog za dopustitev revizije – varstvo kupcev stanovanj - zamuda prodajalca - odgovornost za zamudo pri izročitvi stanovanj – pogodbena kazen - tek roka za odpravo pomanjkljivosti - dopuščena revizija
Dopustitev revizije glede vprašanja začetka teka roka v katerem mora prodajalec stanovanja predložiti dokaze o odpravi pomanjkljivosti (po ZVKSES).
Dublinska uredba – odgovorna država članica – pogoji za priznanje mednarodne zaščite – splošna verodostojnost prosilca - sklicevanje sodišča na utemeljitev upravnega akta
Prosilci za mednarodno zaščito ne morejo izbrati države, v kateri naj bo njihova prošnja obravnavana, zato so pritožbeni ugovori o dogovoru med Slovenijo in Belgijo glede tega, katera država je po Dublinski uredbi odgovorna za obravnavo tožnikove prošnje, neupoštevni.
Podlago za ocenjevanje splošne verodostojnosti prosilca ima tožena stranka v določbah ZMZ (zlasti 21. in 22. člen) in predpisih EU ter mednarodnih sporazumih oziroma konvencijah. V azilnem postopku temelji ugotavljanje dejanskega stanja v posameznem primeru na navedbah prosilca in je zato odločitev pristojnega organa predvsem odvisna od prepričljivosti, verodostojnosti in konsistentnosti njegovih navedb.
Niso utemeljeni pritožbeni ugovori glede uporabe določbe drugega odstavka 71. člena ZUS-1, saj sklicevanje sodišča na razloge oziroma utemeljitev izpodbijanega akta zakon posebej predvideva in dopušča. Tako sklicevanje tudi ne pomeni, da je sodba brez razlogov, ampak je za njene razloge treba šteti razloge izpodbijanega upravnega akta. Ta zakonska določba je glede na navedeno po presoji Vrhovnega sodišča zakonsko pravilo, ki določa le način pisanja obrazložitve sodbe.
Zgolj dejstvo, da sta Romunija, katere državljanka je obdolženka in Italija, kamor je bila obdolženka namenjena, članici Evropske unije, ne pomeni, da pri obdolženki ne bi mogel obstajati priporni razlog po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.
Če ni izkazano preganjanje, prosilcem ni mogoče priznati statusa begunca. Če prosilci izjavijo, da se jim ob vrnitvi v izvorno državo ne bi nič zgodilo, jim ni mogoče priznati subsidiarne zaščite. Če za otroke niso izkazani posebni razlogi oziroma okoliščine, delijo usodo staršev. Polnoletna prosilca, ki zatrjujeta, da sta starša mladoletnih prosilcev, sta njuna zakonita zastopnika. O zakonitem zastopstvu domnevnih staršev za mladoletne otroke organ, pristojen za odločanje o mednarodni zaščiti, ni pristojen odločati.
odgovornost delodajalca - nesreča pri delu – selitev pohištva – padec pri prenašanju fotelja po stopnicah – pojem nevarne dejavnosti – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Prenašanje pohištva je enostavno delo, za katerega ni potrebno posebno izobraževanje ali usposabljanje.
Samo v primeru, ko je tožnikov zahtevek za izpolnitev določene obveznosti utemeljen, je mogoče toženca oprostiti izpolnitve te obveznosti pod pogojem, da se tožnik zadovolji z drugo dajatvijo, ki jo je tožencu ponudil v tožbenem zahtevku.
Bistvo facultas alternativa v obstoju različnih možnosti izpolnitve enega zahtevka; zato ni objektivne kumulacije zahtevkov. To pomeni, da tožnik zoper toženca uveljavlja en sam zahtevek, pri tem pa tožencu ponudi možnost, da mu ni treba izpolniti obveznosti iz zahtevka, če izpolni drugo dajatev, ki mu je ponujena kot nadomestna izpolnitev.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - delitev skupnega premoženja zakoncev – določitev deležev na skupnem premoženju - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stališče pritožbenega sodišča je, da je treba pri presoji deležev na skupnem premoženju upoštevati vsako prizadevanje zakonskih ali izvenzakonskih partnerjev, ki ima materialni pomen in se odraža v nastanku ali povečanju premoženja. Predlagateljica ni pojasnila, kakšno sporno pravno vprašanje naj bi v zvezi s tem nastalo, kot tudi ne, v čem naj bi bila podana neenotnost sodne prakse.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/1. ZTro člen 30, 30/1. PZTro člen 36, 36/1.
vračilo trošarine – vrste zahtevkov za vračanje trošarine - mesečni zahtevek – letni zahtevek – razlaga pravilnika - nesorazmeren poseg v zakonsko pravico – dovoljena revizija
Za zavrnitev vračila trošarine zaradi kombiniranega uveljavljanja (mesečno in letno v enem koledarskem letu) in rokov za uveljavljanje (30 dni oziroma 6 mesecev) v ZTro ni podlage; uporaba Pravilnika za izvajanje ZTro in njegova ekstenzivna razlaga, kot so jo oblikovali upravna organa in prvostopenjsko sodišče, ne pride v poštev, saj pravilnik izrecne določbe o izgubi pravice do vračila trošarine nima, če pa bi jo imel, bi presegal zakonsko pooblastilo ministra za urejanje pravice do vračila trošarine.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica stranke, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje - nadgraditev – dograditev – bistveno spremenjena zunanjost, namembnost ali površina podržavljenega objekta
Pravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je pravno vprašanje, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev, že rešeno v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od navedenega stališča upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča ne odstopa.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZTel-1 člen 67, 67/1, 67/2, 67/3.
telekomunikacije – dovoljenost revizije – zavrženje - pomembno pravno vprašanje – odločanje po prostem preudarku - določitev operaterja s pomembno tržno močjo – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revidentkino vprašanje, ali je v postopku regulacije trga storitev mobilne telefonije odločanje po prostem preudarku sploh možno in v primeru, da je, ob kakšnih mejah, kriterijih in vrsti varstva pravic prizadetih, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je določba 67. člena ZTel-1 jasna in ne potrebuje dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, pa ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse.
Obstoja zelo hudih posledic kot pogoja za dovoljenost revizije revidentka ne more izkazovati s sklicevanjem na posledice ukrepov, o katerih z izpodbijanim aktom ni odločeno.
Čeprav zavarovalnica ni v pogodbenem razmerju s tožnikom-oškodovancem, je po 941. členu ZOR, ki se uporablja, če ZTSPOZ ne določa drugače (in ta ne določa drugače), omogočena direktna tožba, s katero pri zavarovanju pred odgovornostjo oškodovani lahko zahteva povrnitev škode, nastale zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec, neposredno od zavarovalnice.
Če se je v zavarovanje sprejelo varstvo tretjega, ki ni udeleženec zavarovalnega razmerja, mora biti učinkovito. Zato se zavarovalnici ne dovolijo ugovori, ki jih ima nasproti zavarovancu. Te naj zavarovalnica uveljavi proti svojemu sopogodbeniku - zavarovalcu in zavarovancu pred odgovornostjo. Na področju obveznega zavarovanja uporabnikov oziroma lastnikov motornih vozil proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, je to izrecno navedeno v prvem odstavku 95. člena ZTSPOZ, kjer je določeno, da če je oškodovanec uveljavljal odškodninski zahtevek neposredno proti zavarovalni organizaciji, ta organizacija ne more uveljavljati ugovorov, ki jih ima po zakonu ali zavarovalni pogodbi.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0013897
ZZZDR člen 12, 12/2.
izvenzakonska skupnost – obstoj izvenzakonske skupnosti – dedna pravica – izrek ugotovitvene odločbe
Kljub temu, da se v pravnomočnem izreku odločbe nahaja tudi ugotovitev o obstoju zunajzakonske skupnosti, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost končne odločitve, da se tožnici dedna pravica prizna.
sklepčnost tožbe - rok za popravo tožbe - solastnina - ugotovitev obstoja solastninske pravice na nepremičnini - idealni delež
Glede na izrecno napotilo višjega sodišča z dne 30. 1. 2007, vložene pripravljalne vloge s strani tožnika ter dodaten poziv prvostopenjskega sodišča na popravo zahtevka, ob dejstvu, da je tožnika ves čas zastopal odvetnik, ki je prava uka oseba, prvostopenjsko sodišče tožniku ni bilo dolžno dati daljšega roka od roka do konca glavne obravnave za popravo tožbenega zahtevka in je revizijski očitek kršitve določb ZPP neutemeljen.
stroški kazenskega postopka - odločba o stroških kazenskega postopka – sklep o zavrnitvi zahteve za opravo preiskave
Sodišče mora v vsaki odločbi odločiti o stroških postopka in če tega ne stori, ni mogoče z izdajo posebnega sklepa nadomestiti takšne odločitve. Po drugem odstavku 93. člena ZKP postopa sodišče le, če o višini stroškov postopka ni podatkov.