prodajna pogodba - veljavnost pogodbe – pooblastilo za sklenitev pogodbe – realizacija pogodbe – skupno premoženje zakoncev
Tožnica kot solastnica stanovanja je prvega toženca kot (večinskega) solastnika konkludentno pooblastila za sklenitev kupoprodajne pogodbe z drugim tožencem za solastno stanovanje, pravni posel pa je (tudi konkludentno) odobrila s tem, ko je od prvega toženca prejela pripadajoči ji del kupnine. Zato je v izpodbijani sodbi tudi pravilno uporabljena določba 15. člena OZ o tem, da je bila kupoprodajna pogodba med tožencema veljavno sklenjena s tožničinim sodelovanjem na strani prodajalca. Zgolj dejstvo, da bi morala pogodbo v pisni obliki skleniti tudi sama (52. člen OZ) ali dati pisno pooblastilo za sklenitev (75. člen OZ) glede na kasnejšo realizacijo ne vpliva na veljavnost pravnega posla. To velja toliko bolj, ker njeno sodelovanje pri razpolagalnem pravnem poslu ni bilo potrebno. Prvi toženec je bil ob sklepanju kupoprodajne pogodbe namreč edini lastnik stanovanja v zemljiški knjigi.
ZPP člen 2, 12, 181, 181/2, 285, 380, 380/1. ZD člen 61.
dedovanje na podlagi oporoke – oporočna sposobnost – preklic oporoke – tožbeni zahtevek – tožba na ugotovitev neveljavnosti izjave o preklicu oporoke – razveljavitev oporoke – sklepčnost tožbe – sodna praksa
Tožeča stranka je iz razloga zapustničine oporočne nesposobnosti zahtevala ugotovitev neveljavnosti izjave o preklicu oporoke, čeprav materialno pravo v tem primeru (jasno) predvideva postavitev zahtevka za razveljavitev izjave in za njegovo vložitev določa zastaralne roke.
Tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti izjave o preklicu oporoke je treba zaradi njegove nesklepčnosti (neskladnosti z materialnopravno določbo 61. člena ZD) zavrniti.
ZKP člen 17, 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2. URS člen 22.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - obrazložitev sodbe - dokazna ocena - presoja pritožbenih navedb – načelo iskanja resnice – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Protispisnost se ne nanaša na sklepe sodišča, ampak na nasprotja med dokazom in reprodukcijo tega dokaza v sodbi v zvezi z odločilnim, pravno relevantnim dejstvom.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005427
ZKP člen 371, 371/1-11, 395, 395/1. KZ člen 145.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotja v razlogih - odločilna dejstva – presoja pritožbenih navedb – kršitev kazenskega zakona – ogrožanje varnosti – način storitve – posredna grožnja
Kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena KZ je opredeljeno s prepovedano posledico, način storitve pa v zakonu ni opredeljen. Grožnjo je tako mogoče izraziti neposredno s kretnjami ali z besedami, lahko pa tudi posredno, s pismom, preko tiska, po radiu ali po televiziji in podobno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pravni interes za prenos pristojnosti - objektivna nepristranskost sodišča - drug tehten razlog - delno zavrženje predloga - zavrnitev predloga
Glede na to, da je toženec predlagal delegacijo pristojnosti v pritožbi zoper sodbo okrožnega sodišča, s katero je bil postopek na prvi stopnji končan, je treba ugotoviti, da v tem stadiju postopka nima (več) pravnega interesa za delegacijo pristojnosti sodišča v postopku na prvi stopnji.
Dvom v objektivno nepristranskost sodišča je sicer lahko „tehten razlog“ za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP; vendar mora biti utemeljenost takega dvoma tudi objektivno izkazana (in zgolj subjektivno prepričanje stranke ne zadošča).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005422
ZKP člen 149a, 149a/7, 150, 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2, 424, 424/1. KZ člen 269, 269/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nerazumljiv izrek - nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - vsebina odredbe - sorazmernost ukrepa - izzvana kriminalna dejavnost - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - sprejemanje daril za nezakonito posredovanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Storilec kaznivega dejanja sprejemanja daril za nezakonito posredovanje izkoristi svoj položaj ali pa svoj vpliv. Iz opisa dejanja v izreku sodbe, da je obsojenec izkoristil svoj vpliv, in sicer poznanstvo z neznano osebo, pri kateri je posredoval, izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, in ni treba, da bi bil konkretiziran obsojenčev položaj ali položaj te neznane osebe.
nezgodno zavarovanje - ugotavljanje stopnje invalidnosti - postopki zavarovalnice - cenzorji - cenzor kot izpolnitveni pomočnik zavarovalnice
Tožnik ima sicer prav, da ga zavarovalnica na podlagi notranjih postopkov kolegija zavarovalnice ni bila več upravičena vabiti na dodatne zdravniške preglede, toda po prejemu dopisa toženke v katerem mu sporoča, da je medicinski kolegij ugotovil, da po predloženi medicinski dokumentaciji ni podlage za oceno invalidnosti, bi moral sprožiti ustrezni izvedenski postopek po 15. členu Splošnih pogojev ali ustrezen pritožbeni postopek po 16. členu Splošnih pogojev. Če tega ni storil, ni ukrenil potrebnega za ugotovitev invalidnosti v predpravdnem postopku.
Sodna praksa v zvezi z dospelostjo terjatve upošteva cenzorje kot izpolnitvene pomočnike zavarovalnice, vendar to velja le za dospelost terjatve in za tek zakonskih zamudnih obresti. Ne preprečuje pa, da zavarovalnica pred odločitvijo v primeru invalidnosti ne bi smela pretehtati zapiskov cenzorjev in komisijsko ugotavljati stopnje invalidnosti njenih zavarovancev.
Obveznost predlaganja dokazov vsebuje omogočanje njihove izvedbe.
Sodna praksa je s presojo (ne)dopustnosti neprave ali dejanske retroaktivnosti zakona, ki je nedopustna le, če gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo kot sestavni del države, sprejela stališče, da je treba kot relevantno navezno okoliščino šteti čas uveljavljanja tožbenega zahtevka oziroma trenutek, ko je zavarovalnica uveljavljala povračilni zahtevek. Takšno ekstenzivno razlago veljavnosti zakona je, sklicujoč se na nekatere razloge, ki jih toženec ponavlja v reviziji, sprejela le v primerih, ko je pravna norma 7. člena ZOZP učinkovala na konkretni dejanski stan, ki je nastal že pred objavo zakona, ni pa bil takrat še v celoti zaključen. Ker v konkretni zadevi ne gre za takšen primer, saj je bil konkretni dejanski stan že v celoti zaključen pred objavo (oziroma uveljavitvijo) novele ZOZP-A, ni pogojev za uporabo noveliranega 7. člena ZOZP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0013485
ZPP člen 180, 180/3, 318, 318/1-1, 318/3, 351, 351/2. ZPP-D člen 130. ZOR člen 121, 155, 508, 510, 510/3, 511, 515, 515/1. OZ člen 100, 132, 488, 490, 490/3, 491, 495, 495/1.
zamudna sodba - razpravno načelo - sklepčnost tožbe - odgovornost za pravne napake - sankcije za pravne napake - prodaja ukradenega vozila - izguba pravice - povrnitev škode - odgovornost za stvarne napake - prekluzivni rok - prodajna pogodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - iura novit curia - pregled stvari - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - pravice kupca - obveznosti prodajalca - grajanje napak - prehodne in končne določbe ZPP - dvostranska pogodba - obvestilo o napaki - dejstva in dokazi - škoda zaradi zaupanja - obvestitev prodajalca o napaki - neposredna škoda - posredna (refleksna) škoda - vezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - uporaba druge pravne podlage
Vzrok nesklepčnosti tožbe je lahko tudi pomanjkljivo opisan življenjski primer.
V konkretnem primeru je moral kupec (svojemu) nadaljnjemu kupcu vrniti kupnino, ker je bila (kupljena in nato prodana) stvar obremenjena z napako. Odgovornost prodajalca za takšno škodo zaradi zaupanja se ne presoja po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti, pač pa po posebnih predpostavkah prodajalčeve odgovornosti za napake.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 200, 203, 919. ZPP člen 8, 39, 39/1, 41, 41/2, 213, 367, 367/2, 377.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - krivdna odgovornost - poškodba pri pranju nepritrjene košare na viličarju - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - obrestni zahtevek - revizija zoper razveljavitveni del odločbe sodišča druge stopnje - zavrženje revizije
Uporaba gasilske cevi za pranje spodnjega roba strehe proizvodne hale iz nepripete košare, postavljene na vilice viličarja v višini 2,5 do 3 m od tal, je brez dvoma nevarna dejavnost.
zahteva za varstvo zakonitosti - poslovodstvo brez naročila - mandatna pogodba - etažna lastnina - posli rednega upravljanja - upravljanje večstanovanjske hiše - preklic naročila - obnova kotlovnice
Vse dokler je podano zadostno soglasje etažnih lastnikov za posel rednega upravljanja, preklic izjave o danem naročilu s strani tretje do šeste tožene stranke ob pravilni uporabi materialnega prava ne povzroči prenehanja. Ker posel rednega upravljanja zavezuje tudi tiste, ki se z njimi niso strinjali oziroma so svoje soglasje dali, a so ga kasneje umaknili, uporaba določb ZOR o poslovodstvu brez naročila ne pride v poštev.
ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 367, 367/2, 377. ZD člen 32, 212.
obseg zapuščine – pravica zapustnikovega potomca do izločitve dela iz zapustnikovega premoženja vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju – pravna narava tožbenega zahtevka – dovoljenost revizije – zavrženje revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – podredni tožbeni zahtevek
Zahtevek na podlagi 32. člena ZD, ki ga dedič, ki je sodeloval v zapuščinskem postopku, v tem postopku ni postavil, v pravdi pa ga ne utemeljuje z okoliščinami, ki bi narekovale obnovo postopka, ni utemeljen.
Ob navedbi ene vrednosti spornega predmeta za glavni in za podredni zahtevek, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi, se šteje, da je navedena vrednost za glavni zahtevek, za podredni zahtevek pa ne.
zamudna sodba - vročitev tožbe - vročanje v hišni predalčnik
Ker je vročevalec obvestilo pustil v hišnem predalčniku in ker toženka ni niti zatrjevala, da je za njeno odsotnost vedel, tej vročitvi ni mogoče očitati nezakonitosti.
povrnitev nepremoženjske škode – fizični napad – podlage odškodninske odgovornosti – razlogi za revizijo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – konkretizacija revizijskega očitka
Revizijske navedbe, s katerimi se toženec sklicuje na nekatere določbe ZPP (npr. na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. oziroma 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ob tem pa ne pojasni, kako naj bi jih sodišče kršilo, ne pomenijo argumentiranih in konkretiziranih trditev o procesni kršitvi, zato jih revizijsko sodišče ni smelo preizkusiti.
priposestvovanje – priposestvovanje dela nepremičnine
Neutemeljena je trditev materialnopravne narave, da dela stvari ni mogoče priposestvovati, ker stvarna pravica lahko obstoji le na celotni stvari. V skladu z določbo četrtega odstavka 28. člena ZTLR je lastninska pravica tožeče stranke ugotovljena na določenem (identificiranem) zemljišču, torej na celotni stvari. Izpodbijana sodba je v tej smeri navedla, da bo tožeča stranka na tako opredeljenem zemljišču v nadaljevanju postopka v skladu z določbo 44. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin državne meje in prostorskih enot dosegla parcelacijo parcele 1216/4 na tisti del, katerega lastnica je po tej sodbi. Ni razloga, zakaj tudi po določbah ZTLR ne bi mogel biti predmet samostojnega priposestvovanja del nepremičnine, na katerem dobroverni lastninski posestnik izvršuje kvalificirano posest. Navedeno stališče je bilo končno uzakonjeno v določbi tretjega odstavka 43. člena sedaj veljavnega SPZ.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice – varstvo pred odvzemom nepremičnine
Ker je bilo v prodajni pogodbi navedeno, da prodajalka nepremičnine prepusti kupcu tudi pravico do brezplačne rabe in uživanja dela parcele 38/2 in je bil med pravdnima strankama ta zapis sporen, je moralo sodišče ugotoviti, kaj pomeni. Revident se moti, da je bila sporna le lokacija, sporna je bila vsebina zapisa, ker ni šlo za prepustitev v nepreklicno last, temveč za pravico do brezplačne rabe in uživanja pravic, ki prodajalki pripadajo po 37. členu Zakona o nacionalizaciji. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo vsebino tega zapisa z različnimi listinami in zaslišanjem prič ter pravdnih strank in se po oceni izvedenih dokazov prepričalo, da tožnik ni dokazal, da bi bilo kupcu
V. prodano tudi zemljišče v približni izmeri 54,4 m², ki je bilo po odmeri parcele 38/3 še vedno vpisano kot parcela 38/2. Ker toženec ni dokazal, da bi njegov pravni prednik kupil tudi del parcele, ki je po geodetski odmeri ostala parcela 38/2, tega zemljišča pozneje ni mogel prodati naprej.
Ker je bila pogodba sklenjena v času, ko je veljal režim družbene lastnine, je povsem jasno, da je L. prepustila kupcu v last in posest le tisti del nepremičnine, na katerem je imela lastninsko pravico (stavba). Res je v nadaljevanju razlage mogoče razbrati tudi misel, da se v točki tretjič dogovorjena prepustitev pravice uporabe na delu parcele s št. 38/2 nanaša na vse kupljeno zemljišče, toda tu ne gre za ugotovitev drugačnega dejanskega stanja, temveč za pravno interpretacijo pogodbenih določil.
Načelo neposrednosti ne more biti kršeno z zavrnitvijo dokaznega predloga. S samo zavrnitvijo dokaznega predloga sodišče prav tako ne more kršiti procesnega (določb ZPP) in materialnega prava.
Določba 254. člena ZPP jasno določa primere, v katerih sodišče dokazovanje ponovi z istimi ali z drugimi izvedenci. Tožnik ni izkazal nasprotij oziroma bistvenih razlikovanj med mnenji in drugih bistvenih pomanjkljivosti v mnenjih izvedencev, ki bi terjali izvedbo dokaza z novim izvedencem.
Ob dejanski ugotovitvi nižjih sodišč, da tožnik ni izkazal nastanka zavarovalnega primera oziroma da je do poškodb vozila prišlo v zatrjevani prometni nesreči, tožbeni zahtevek za izplačilo zavarovalnine iz kasko zavarovanja ni utemeljen in sta ga nižji sodišči pravilno zavrnili.
ara ob predpogodbi – sklenitev glavne pogodbe – vrnitev dvojne are – pooblastilo za sklenitev pogodbe - prokurist
V skladu s sodno prakso pa je ob sklenitvi predpogodbe dogovor o ari, zaradi zagotovitve realizacije predpogodbenih določb, v skladu z določbo 64. do 68. člena OZ, torej tudi z določbo, da mora stranka, ki je prejela aro, pa je zakrivila nesklenitev glavne pogodbe, vrniti dvojno aro (drugi odstavek 65. člena OZ), če stranka, ki je bila pogodbi zvesta, to izbere.