ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 192, 200, 200/1, 200/2, 295, 295/1, 310, 310/2. ZPP člen 128, 128/5, 377, 384, 384/1.
objektivna odgovornost - ravnanje oškodovanca - zavrženje revizije - povrnitev nepremoženjske škode - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - deljena odgovornost - višina odškodnine - valorizacija delnih plačil - padec s strehe - krivdna odgovornost gradbenega podjetja - dolžnost zavarovanja gradbišča - nezavarovano gradbišče na območju osnovne šole - skrbnost razumno previdnega otroka - dovoljenost revizije zoper sklep o stranski intervenciji
Ravnanje otrok kot oškodovancev je treba obravnavati po manj strogem standardu skrbnosti kot ravnanja odraslih, in sicer po merilu razumno previdnega otroka iste starosti, izkušenj in razuma. Gradbeno podjetje bi v skladu s strožjim merilom skrbnosti, ravnalo skrbno le, če bi predvidelo ravnanje potencialnih oškodovancev – otrok, vključno z dejanji, ki imajo značilnosti neskrbnega ravnanja.
dovoljenost revizije – revizija zoper pravnomočen sklep o zavrženju revizije – vrednost spornega predmeta - preizkus pravilnosti in zakonitosti ocene vrednosti spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – razlaga zakona – gramatikalna razlaga – nedenarni zahtevek – zavrnitev revizije
Vrhovno sodišče preverja, katera od na primer različno po strankah ali sodišču določenih vrednosti je „odločilna“ za presojo dovoljenosti revizije.
Formalnega sklepa sodišča prve stopnje, ki bi v izreku vseboval označbo vrednosti spora, resda ni. Obstaja le sklep, da je Okrajno sodišče v Ljubljani „stvarno pristojno za odločanje“ v obravnavani pravdni zadevi, pri čemer pa je tak sklep v obrazložitvi prvostopenjske sodbe o glavni stvari v izhodišču oprt prav na oceno sporne vrednosti v tožbi, za poseg v katero sodišče v okviru svoje korekturne dolžnosti ni videlo potrebe oziroma razloga, ugovoru tožencev pa je odreklo utemeljenost (ga je presojalo, ne da bi ga prezrlo). Sodišče namreč ni dolžno vnašati ali iz tožbe povzemati že ocenjeno vrednost spora v izrek sklepa, če se prepriča v pravilnost v tožbi navedene vrednosti, saj je ta odločilna (drugi odstavek 44. člena ZPP), sodišče pa jo implicitno sprejme s tem, da vanjo ne poseže (ker ugotovi, da potrebe po korekturi vrednosti ni bilo). Do takšnega sklepa privede tudi gramatikalna razlaga določbe tretjega odstavka 44. člena ZPP, po kateri se mora sodišče le „prepričati“ o pravilnosti že v tožbi navedene vrednosti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z nasprotovanjem dokazni oceni sodišča, s katero vložnik zahteve ne soglaša, ni mogoče uveljavljati bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0013628
ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/2, 44/3, 116, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 338, 338/2, 367, 367/2, 370, 370/3, 384, 384/1. OZ člen 133.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – vrednost spornega predmeta – zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – dokazanost tožbenih trditev – domneva priznanja tožbenih trditev – sklepčnost tožbe – nasprotje med tožbenimi navedbami in dokazi oziroma splošno znanimi dejstvi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – povrnitev škode – premoženjska in nepremoženjska škoda – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – imisije – hrup
Tožbene navedbe o dejstvih, na katere se opira tožbeni zahtevek, se v primeru zamudne sodbe štejejo za resnične zaradi domneve o priznanju, ne pa zaradi dokazanosti. Za izdajo zamudne sodbe ni pomembno, ali je ponujeni dokaz nekvaliteten, nezadosten ali kakorkoli pomanjkljiv in da kot tak v kontradiktornem postopku morda ne bi izpolnil dokaznega bremena tožeče stranke; pomembno je le, da tožbenim trditvam, ki sestavljajo konkretni dejanski stan, ne nasprotuje, jih ne izključuje oziroma jih ne more ovreči.
Podrobnejša medsebojna razmerja v zvezi z najemom 175 m2 kletnih prostorov sta pogodbeni stranki določili s pogodbo, v kateri sta uredili tudi dovoljenje za vlaganja v prostor, za morebitno povračilo teh vlaganj pa sta nato dogovorili zelo natančne pogoje, po katerih je najemnik upravičen do povrnitve vlaganj samo, če pride do sporazumne prekinitve najemnega razmerja v roku petih let po podpisu pogodbe, če pride do prekinitve po krivdi najemnika pa ne.
Pri presoji obravnavanega razmerja je bilo sodišče vezano na že pravnomočno sodno odločbo in na določila pogodbe.
ZPP člen 41, 41/2, 318, 318/1, 318/1-3, 338, 338/2, 367, 367/2, 370, 370/3. OZ člen 131, 144, 144/1, 179.
povzročitev škode – odgovornost za drugega – odgovornost drugih za mladoletnika – domneva o krivdi skrbnika mladoletnika – poškodba otroka pri igri - opustitev dolžnega nadzorstva – dolžnostno ravnanje – trditveno in dokazno breme – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – dovoljenost revizije – zavrženje revizije – vrednost spornega predmeta – zamudna sodba – domneva priznanja tožbenih trditev – pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določba prvega odstavka 144. člena OZ temelji na domnevi, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi neskrbnega nadzora nad mladoletnikom. Krivda skrbnika, šole ali druge ustanove se domneva že, če oškodovanec dokaže, da mu je škodo povzročil mladoletnik medtem, ko je bil pod nadzorom te ustanove. Trditveno in dokazno breme glede vseh dejstev v zvezi z morebitnim neobstojem ali nepomembnostjo opustitve (vključno z opredelitvijo dolžnostnega ravnanja) sloni na (za drugega) odgovorni osebi.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zamudna sodba - odgovor na tožbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - predložitev pooblastila - posledice nepredložitve pooblastila za odgovor na tožbo - začasno zastopanje po odvetniku
Začasno zastopanje po odvetniku je nedopustno le v zvezi z vlogami, ki jih določba petega odstavka 98. člena ZPP izrecno ureja (tožba in pravna sredstva), ne pa tudi v zvezi z odgovorom na tožbo oziroma drugimi (defenzivnimi) vlogami.
neupravičena pridobitev – vlaganja v nepremičnino – obstoj koristi obogatitelja
Korist je lahko premoženjska korist, lahko je stvar, lahko pa tudi vloženo delo.
Povečanje vrednosti nepremični stvari je za lastnika koristno. Čeprav sodna praksa pri okoriščenju ne zahteva samo pridobitve, temveč zadošča varovanje premoženja, torej nezmanjšanje premoženja, do katerega bi pri normalnem teku lahko prišlo, je izvedenec upošteval tudi amortizacijo, ki jo je odštel. Zato revizijsko sodišče ne dvomi, da je povečanje toženkine obogatitve pravilno ocenil.
regres zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost voznika - razlogi za revizijo - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Nižji sodišči sta ugotovili, da ni izkazano, da je bil toženec v času prometne nesreče vinjen. Navedeno sicer že zadošča za zaključek o neutemeljenosti tožničinega tožbenega zahtevka, vendar pa velja v konkretni zadevi še dodati, da je pravilno tudi stališče nižjih sodišč, da ni podana vzročna zveza med toženčevo vožnjo (neizkazano vinjenostjo) in samim nastankom prometne nesreče. Nevarno prometno situacijo je povzročil nepazljivi deček, ki je iz množice ljudi pritekel na cesto, po kateri je pripeljal toženec. Ob takšnih dejanskih okoliščinah sta nižji sodišči pravilno presodili, da je izključni vzrok za nastalo nezgodo v nepazljivem ravnanju otroka.
dovoljena revizija – odobritev pravnega posla – vrstni red upravičencev – mejaš – zemljišče, ki je naprodaj ločeno z javno potjo od sosednjega zemljišča
Za kmeta, mejaša po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, se šteje tudi kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, je od zemljišča, ki je naprodaj, ločeno zgolj z javno potjo, ki je prehodna in namenjena uporabi in izkoriščanju zemljišč, ki se nahajajo ob poti, s čimer se zasleduje namen zakona, to je lažje in ekonomičnejše obdelovanje kmetijskih zemljišč in zaokroženost kmetijskih gospodarstev.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj – revizija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – razlaga drugega odstavka 29. člena ZOZKD – jasna določba – zelo hude posledice - posledica izpodbijane odločitve – trditveno in dokazno breme
Ker je določba drugega odstavka 29. člena ZOZKD tako jasna, da ne potrebuje dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava. Zato vprašanje razlage citirane določbe po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
S sklicevanjem na listine, ki jih je priložil prošnji za oprostitev plačila sodnih taks pred sodiščem prve stopnje (četudi je sodišče prve stopnje njegovi prošnji ugodilo in ga oprostilo sodnih taks), po presoji Vrhovnega sodišča revident ni izkazal, da so zanj nastale zelo hude posledice prav zaradi odločitve, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
predlog za dopustitev revizije – dovoljenost predloga za dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije – delni uspeh v pravdi – nediferencirana vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – nedenarni zahtevek – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zahteva za ustrezno procesno skrbnost same stranke je utemeljena zlasti v primerih, ko je v pravdi delno uspela in zato z izrednim pravnim sredstvom (lahko) izpodbija le zanj neugodni del odločitve nižjih sodišč. Dovoljenost (predloga za dopustitev) revizije je v takem primeru odvisna od ravnanja procesno skrbnega vlagatelja, ki mora pravilno označiti in po potrebi tudi utemeljiti vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Če ne ravna tako, je predlog nepopoln, saj ne omogoča presoje, ali je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz četrtega odstavka 367. člena ZPP.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1-3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZGO-1 člen 62, 62/1, 96, 96/2.
gradnja avtoceste – uporabno dovoljenje – stranka v postopku - stranski udeleženec – pravni interes – varstvo pravnih koristi
Tožeča stranka svoje aktivne legitimacije v tem upravnem sporu ne more utemeljevati s članstvom v komisiji za tehnični pregled, česar v pritožbi niti ne izpostavlja, niti z navajanjem dejanskih koristi in interesov. S tem namreč uveljavlja splošno korist in ne kakšne svoje pravice ali na zakon oprte neposredne koristi.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 367/3, 367/4, 367/5, 377.
predlog za dopustitev revizije – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - enako pravno vprašanje – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Pravilo o ločenem obravnavanju posameznih zahtevkov ali njegovih delov iz drugega odstavka 41. člena ZPP ne velja, če je odločitev o reviziji glede še spornih zahtevkov odvisna od rešitve pravnega vprašanja, ki je skupno za vse navedene zahtevke.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – revizija zoper sklep - sklep o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje – sklep s katerim se postopek konča - zavrženje predloga za dopustitev revizije – standard obrazloženosti sodne odločbe – odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sklep pritožbenega sodišča o razveljavitvi prvostopenjske sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan v smislu navedene zakonske določbe. Proti takemu sklepu zato revizija ni dovoljena in s tem tudi ne predlog za njeno dopustitev.
V dovoljenem delu niso izkazani pogoji za dopustitev revizije.
V primerih iz tretjega odstavka 9. člena ZDen mora vlagatelj zahteve za denacionalizacijo izkazati tudi dodatni pogoj za priznanje pravice do vračanja premoženja tujemu državljanu, to je obstoj vzajemnosti med Republiko Slovenijo in drugo državo z območja nekdanje Jugoslavije, katere državljan je bil prejšnji lastnik.
Določbe 12. člena ZDen se ne nanašajo na primere iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona.