začasna odredba - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - sklep o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja sklada
Izpodbijani sklep ne vsebuje nobene vsebinske odločitve o kakršnikoli tožnikovi materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ta akt pa tudi ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da sklep o imenovanju vršilke dolžnosti direktorja Sklada ... ne more biti predmet meritornega odločanja v upravnem sporu, ker očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – glavni in podrejeni tožbeni zahtevek – vrednost spornega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije – pomen pravnega vprašanja za rešitev spora – ničnost pogodbe – kršitev predkupne pravice – kmetijsko zemljišče - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Če tožnik v tožbi, s katero uveljavlja glavni in podrejeni zahtevek, navede le eno vrednost spornega predmeta, se šteje, da podana ocena velja (le) za glavni tožbeni zahtevek, podrejeni pa ostane neocenjen, kar ima za posledico nedovoljenost revizije zoper odločitev o podrejenem zahtevku, s tem pa tudi nedovoljenost predloga za dopustitev revizije.
Vprašanje, ki ga predlagatelj zastavlja, za odločitev o glavnem zahtevku, ni pomembno, saj zakon kršitve predkupne pravice oziroma prednostne pravice nakupa kmetijskega zemljišča ne sankcionira z ničnostjo sklenjene pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0013483
ZNP člen 11, 11/5. ZMZPP člen 2, 11, 16.
določitev krajevno pristojnega sodišča - nepravdni postopek - forum ordinatum - neznano bivališče v tujini - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo
Za uporabo 11. člena ZMZPP zadostujeta trditvi, da so bili vsi pogrešanci rojeni slovenskim staršem na območju Republike Slovenije in da so zemljiškoknjižni solastniki nepremičnin na tem območju.
delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - objektivna pristranskost sodišča
Z očitki, ki se nanašajo na odločanje v konkretni zadevi, stranka ne more vzbuditi dvoma v nepristranskost sodišča kot celote, s tem pa tudi ne prenosa pristojnosti.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - opredelitev pravnega vprašanja - delno zavrženje predloga za dopustitev revizije - raba tuje stvari - uporabe tuje nepremičnine za namestitev bazne postaje na RTV pretvorniku
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožbeni zahtevek iz naslova prekoračene rabe tožnikove nepremičnine s strani prvotoženke utemeljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev sodnika - sorodstveno razmerje sodnika pristojnega sodišča in odvetnika pravdne stranke
S strani tožeče stranke zatrjevane okoliščine o sorodstvenih povezavah pooblaščenca tožene stranke oziroma njegovega partnerja v odvetniški pisarni s sodnicama stvarno in krajevno pristojnega pritožbenega sodišča ne utemeljujejo prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
dovoljena revizija - denacionalizacijski upravičenec – čas podržavljenja – Odlok AVNOJ-a – prehod premoženja
V prvem primeru (1. oziroma 2. točka prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a) je do prehoda premoženja v državno last prišlo že po samem Odloku AVNOJ-a (ex lege), ki je bil v Uradnem listu DFJ objavljen 6. 2. 1945. V primeru podržavljenja na podlagi 3. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a pa je do prehoda premoženja v državno last prišlo z dnem pravnomočnosti kazenske sodbe, s katero je bila izrečena zaplemba premoženja.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOR člen 200, 376.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči - čas, ki je potreben za zastaranje – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – več poškodb iz istega škodnega dogodka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja zastaranja odškodninskih terjatev za posamezne oblike škode, ki so posledica različnih poškodb, izvirajočih iz istega škodnega dogodka.
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o izključitvi odškodninske odgovornosti toženih strank za tožniku nastalo škodo, vključno s preizkusom njene skladnosti z določbami 131. in 6. člena OZ.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1012419
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2. ZUP člen 289, 289/1, 290, 290/1. ZGO-1 člen 148, 148/1-2.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe – zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – odločitev o pravici, obveznosti in pravni koristi
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov, to je odločba gradbenega inšpektorja. Ta ukrep pa se z izpodbijanim prvostopnim upravnim sklepom le izvršuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VS0013660
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – hipotekarna tožba – obstoj poplačilne obveznosti – prenehanje glavnega dolžnika – poroštvo – dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zastavitelj, ki za zavarovano terjatev upnika do glavnega dolžnika jamči s hipoteko in kot porok, dolžan dopustiti poplačilo iz zastavljene nepremičnine, kadar je glavni dolžnik gospodarska družba, ki je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka in bila izbrisana iz sodnega registra.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – pomen pravnega vprašanja za odločitev v sporu – časovna veljavnost zakona - darilna pogodba - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj V predlogu za dopustitev revizije zastavlja pravna vprašanja o časovni veljavnosti predpisov obligacijskega prava, vendar pa niti ne trdi, da bi bilo to vprašanje v izpodbijani sodbi druge stopnje napačno (nezakonito) rešeno, niti da bi bila od njegove (pravilne) rešitve odvisna odločitev o njegovem tožbenem zahtevku.
Revizija se dopusti glede vprašanja, kakšno je trditveno in dokazno breme glede neplačevitosti dolžnika pri paulijanski tožbi in glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče s prvim obravnavanjem toženkinega ugovora o originarno pridobljeni lastninski pravici prekoračilo svoja pooblastila.
Vprašanje, kakšno ravnanje je še v mejah dovoljenega silobrana, je presplošno in zato ne pomeni konkretnega pravnega vprašanja v smislu četrtega odstavka 367.b člena ZPP.
gradbeno dovoljenje – obnova – stranke v postopku -mejaš denacionalizacijski upravičenec – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje
Revidentka pravnega vprašanja ni postavila na način, določen v 83. členu ZUS-1, saj ga ni konkretizirala, niti ne gre za odstop od sodne prakse, saj sodbe, na katere se sklicuje, obravnavajo drugačno pravno in dejansko situacijo. O vprašanju, ki je pomembno v obravnavani zadevi, in sicer: ali lahko kot stranka v obnovi postopka izdaje gradbenega dovoljenja sodeluje denacionalizacijski upravičenec, ki se mu v postopku denacionalizacije vrača sosednje zemljišče in ne zemljišče, predvideno za gradnjo po gradbenem dovoljenju, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v zadevah I Up 712/2003 in I Up 112/2004 in je torej že rešeno, odločitev prvostopenjskega sodišča pa ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Predlagatelja v predlogu nista natančno konkretizirala niti enega pravnega vprašanja, ki naj bi ga sodišče druge stopnje (po njunem mnenju) rešilo nezakonito. Prav tako je izostala nadaljnja utemeljitev predloga z obrazložitvijo nezakonite odločitve, navedbe pravila, ki naj bi bilo prekršeno, in okoliščin, ki kažejo na pomembnost vprašanja (prim. vsebino 367.b člena ZPP).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1012499
ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-3. ZMZ člen 28.
zmotna uporaba materialnega prava - resna škoda - neverodostojnost prosilca - priznanje mednarodne zaščite - zavrnitev prošnje v rednem postopku - informacije o izvorni državi
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da v obravnavanem primeru, ko je bila v postopku ugotovljena splošna neverodostojnost prosilca, ta s svojimi izjavami, ki jim zaradi prej navedenega ni mogoče dati kakšne dokazne vrednosti, ni izkazal obstoja zakonskih pogojev za priznanje subsidiarne oblike zaščite. Pravilno tožena stranka navaja, da morata biti tako strah pred preganjanjem kot tudi tveganje izpostavljanju resni škodi, individualno utemeljena.
Ker je bilo dejansko stanje v odločbi tožene stranke in sodbi sodišča prve stopnje pravilno ugotovljeno, sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo (določbe ZMZ), je pritožbeno sodišče zato na podlagi 3. točke tretjega odstavka 80. člena ZUS-1 ugodilo njeni pritožbi in spremenilo 1. točko izpodbijanega izreka sodbe in sklepa tako, da je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo, saj je odločba tožene stranke pravilna in zakonita.
delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja - pridobitev pravice
Pravice na podlagi invalidnosti (torej tudi delno invalidsko pokojnino) pridobi zavarovanec v skladu s petim odstavkom 156. člena ZPIZ-1 z dnem nastanka invalidnosti, kar pa ne pomeni, da se mu od tega dne dalje tudi izplačujejo. Za začetek izplačevanja delne invalidske pokojnine je namreč v prvem odstavku 159. člena ZPIZ-1 določen pogoj, da zavarovanec prične delati s krajšim delovnim časom od polnega.