delo s skrajšanim delovnim časom - invalid III. kategorije invalidnosti - samozaposleni - nadaljevanje postopkov, začetih pred ZPIZ1
Ker se postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja ni začel pred uveljavitvijo ZPIZ-1 oziroma pred 1. 1. 2003, ni mogoče upoštevati določbe drugega odstavka 391. člena ZPIZ-1, ki se izrecno nanaša le na primere iz prvega odstavka 391. člena ZPIZ-1.
ZHKS člen 15, 15/2. ZPPSL člen 6, 11, 11/1, 11/3, 104, 104/2, 104/3. ZGD člen 77, 101. ZDR člen 73.
reparacijski zahtevek – sprememba delodajalca – odgovornost ustanoviteljev – osebna družba – stečaj osebne družbe – hranilno kreditna služba
Z dnem izbrisa iz sodnega registra zaradi stečaja je prenehala terjatev tožnice proti ustanoviteljicama hranilno kreditne službe (osebne družbe), saj za pravno nasledstvo ustanovitelja in s tem morebitni prevzem obveznosti po končanem stečajnem postopku ni pravne podlage.
Revident bi lahko uspel z reparacijskim tožbenim zahtevkom zoper prevzemnika (po 73. členu ZDR), če bi bilo pred tem ugotovljeno na podlagi njegovega zahtevka, da je delovno razmerje pri prevzemniku obstajalo in da je revident uspel z reintegracijskim zahtevkom zoper prevzemnika.
ZDR člen 88. ZPP člen 316, 319, 320, 339, 339/2, 339/2-14.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - pripoznava tožbenega zahtevka - vzpostavitev delovnega razmerja pred pravnomočnostjo sodbe - vezanost na pravnomočno sodbo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločilni razlogi
Tožnik je bil dejansko v času sporne odpovedi v delovnem razmerju pri toženi stranki. Takemu delavcu pa delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi. Pri tem mu ni treba čakati na (formalni) zaključek sodnega postopka, v katerem je pripoznal tožbeni zahtevek in ga dejansko – vsaj glede priznanja delovnega razmerja – tudi izvršil že pred izdajo sodbe.
ZSDP člen 80. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, člen 2, 6, 7.
dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje odločilnih razlogov
Sodišče je obrazložilo zgolj zavrnitev zahtevka na podlagi 2. člena (otrok nima zmerne, težje ali težke duševne motnje) in 6. člena Pravilnika (otrok nima epilepsije, neodzivne na zdravljenje). Sodba pa nima razlogov, zakaj tožnica ni upravičena do dodatka za posebno nego in varstvo po 7. členu Pravilnika (otroci z več motnjami), čeprav je sodišče to določbo pravilno navedlo kot pravno podlago in jo tudi pravilno interpretiralo, da ureja situacijo, ko ima otrok hkrati dve ali več motenj ali bolezni, ki vsaka zase ne upravičuje prejemanja dodatka za nego, njihova kombinacija pa to upravičuje.
ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-2, 177. ZVis člen 52. Statut Univerze v Mariboru (2001) člen 185, 191.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - postopek izvolitve v naziv - zagovor - opustitev zagovora
Neizvolitev v ustrezen naziv predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR.
Kadar stranki v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi na razlog odpovedi ne moreta več vplivati, zagovor ne more imeti smisla. V takem primeru zato od delodajalca ni utemeljeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Presoja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, predstavlja materialno pravno presojo in obenem oblikovanje pravnega standarda dopustnih izjem, ki omogočajo odstop od pravila o zagovoru pred odpovedjo.
začetek izplačevanja - invalid III. kategorije invalidnosti - skrajšan delovni čas - premestitev - delna invalidska pokojnina
Določili 91. in 93. člena ZPIZ-1 se med seboj ne izključujeta. V 91. členu je zagotovljena pravica do premestitve, pri čemer to določilo pojma "premestitev" ne definira, niti ni vsebina tega pojma opredeljena v katerem drugem določilu ZPIZ-1. Ob izostanku podrobnejše zakonske ureditve se zato lahko kot premestitev (v smislu zagotovitve dela pod drugačnimi pogoji, kot izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena pred priznanjem pravice iz naslova invalidnosti) šteje vsako priznanje pravic na podlagi druge ali tretje kategorije invalidnosti, ki terja od delodajalca postopanje po 101. členu ZPIZ-1.
Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine, ki je vezano na izpolnitev pogojev za pridobitev pravice, je treba ločiti od upravičenja do začetka izplačevanja denarnih dajatev.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - časovna omejitev - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Če je sklepanje pogodb(e) o zaposlitvi za določen čas v okviru predpisanih časovnih omejitev iz 53. člena ZDR, to še ni dovolj za njeno (njihovo) zakonitost, temveč mora biti za vsako pogodbo o zaposlitvi za določen čas podan tudi zakoniti objektiven razlog. Če takšnega razloga ni, se ne glede na dejstvo, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v okviru časovno dopustnih omejitev, šteje, da je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom, tako da na podlagi 54. člena ZDR pride do transformacije v delovno razmerje za nedoločen čas.
Da bi sodišče odločilo o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, mora ugotoviti obstoj razloga za odpoved in izpolnitev pogoja, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, ter upoštevati, da je dokazno breme na delodajalcu.
Glede na to, da je bilo s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, da je tožniku delovno razmerje prenehalo, na dan podaje odpovedi pa je 33. člen KPKŽI še veljal, je tožnik upravičen do pogodbene kazni.
predpogodba - pogodba o zaposlitvi - sklenitev glavne pogodbe - sprememba okoliščin - pogodbena svoboda - neresnični podatki o delovnih izkušnjah
Če je predmet predpogodbe sklenitev pogodbe o zaposlitvi, se določila 33. člena OZ o predpogodbi uporabljajo le smiselno, t. j. prilagojeno značilnostim delovnopravne ureditve in v tem okviru zlasti določilom glede sklepanja pogodbe o zaposlitvi.
Predpogodba ne veže delodajalca, če po njeni sklenitvi ugotovi, da nasprotna pogodbena stranka ne izpolnjuje vseh pogojev za zasedbo delovnega mesta, oziroma ga še posebno ne veže v primeru kot je obravnavani, ko je tožena stranka ugotovila, da tožnik v prijavi za razpis za delovno mesto svetovalca uprave ni navedel resničnih podatkov o delovnih izkušnjah, ki jih je tožena stranka v objavi določila kot pogoj za opravljanje tega dela (s čimer je tudi kršil prvi odstavek 27. člena ZDR).
ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - materialni prekluzivni rok - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje revizije - izločitev sodnika pritožbenega sodišča
Sklep sodišča druge stopnje o pritožbi tožene stranke zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne predstavlja sklepa, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Zato revizija zoper ta sklep ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče, ker tega ni storil v mejah svojih pravic že sodnik sodišča prve stopnje, zavrglo (377. člen v povezavi s 374. členom ZPP).
Ker tožnik vse do vročitve pravnomočnega sklepa sodišča druge stopnje ni zahteval izločitve sodnice pritožbenega sodišča, njegove revizijske navedbe glede uveljavljanja kršitve 6. točke 70. člena ZPP ne morejo biti uspešne.
ZDR v tretjem odstavku 204. člena določa materialni prekluzivni rok za vložitev tožbe. Zamuda tega roka pomeni tudi prenehanje oziroma izgubo pravice same. To pomeni, da zaradi značaja tega roka kot prekluzivnega materialnega roka, vrnitev v prejšnje stanje, ki je predvidena le pri zamudi procesnih rokov, sploh ne pride v poštev.
izločitev sodnika - aktivna legitimacija - posebna pritožba - kolektivni delovni spor - zakonitost stavke - sodniška stavka
Določba prvega odstavka 48. člena ZDSS-1 je jasna: predlagatelj postopka o zakonitosti stavke je lahko le tisti, ki ima po zakonu pravico organizirati stavko in tisti, zoper katerega je stavka organizirana. Ker predlagatelj (= odvetnik) nedvomno nima aktivne (procesne) legitimacije v takem sporu, je njegov predlog mogoče le zavreči zaradi pomanjkanja te predpostavke.
Ureditev o dovoljenosti posebne pritožbe proti sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev višjega sodnika zajema tudi dovoljenost posebne pritožbe proti sklepu o zavrženju take zahteve. Predlagatelj take pritožbe ni vložil, in tega ne more popraviti z uveljavljanjem pritožbenih razlogov v reviziji zoper končno odločbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - opravljanje pridobitnega dela
Glede opredelitve pojma pridobitne dejavnosti je treba upoštevati, da je odpovedni razlog po določbah 111. člena ZDR opravljanje take dejavnosti v času odsotnosti z dela zaradi bolezni. Gre za prepoved, ki naj bi po eni strani preprečila morebitno podaljševanje odsotnosti, ker bi delavec namesto predpisanega zdravljenja opravljal pridobitno dejavnost, po drugi strani pa naj bi preprečevala zlorabo take odsotnosti za opravljanje (drugega) pridobitnega dela.
sprememba delodajalca – prenos gospodarske enote – bencinski servis – dejanski prenos – uporaba direktiv ES
Ni pomembno, ali je bil tožnik pred prenosom bencinskega servisa od prve tožene stranke na drugo toženo stranko zaposlen pri prvi toženi stranki, pač pa je relevantno stanje na dan prenosa bencinskega servisa na tretjo toženo stranko.
Okoliščina, da ni neposredne pogodbe med prenosnikom (drugo toženo stranko) in prevzemnikom (tretjo toženo stranko), ne izključuje prenosa v smislu Direktive 2001/23/ES.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - bolniški stalež - udeležba na hokejski tekmi - spoštovanje navodil zdravnika
Obstoj navodila lečeče zdravnice delavcu za njegovo ravnanje v času bolniškega staleža in vsebina tega navodila v obravnavanem primeru predstavljata dejansko ugotovitev, ki ne more biti predmet revizijskega preizkusa. Ker je bilo ugotovljeno, da navodilo tožniku ni bilo konkretizirano in jasno, se od njega niti ne more zahtevati, da bi moral vedeti, da s svojim dejanjem krši obveznost. V primeru, da navodilo ni dovolj določno, se delavcu na bolniškem staležu ne more očitati kršitve pogodbene obveznosti (preko neupoštevanja navodila zdravnika).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odsotnost z dela - letni dopust - opravičljiva zmota
Odsotnost tožnika z dela od 1. do 7. 8. 2007 je bila posledica njegovega utemeljenega prepričanja, da mu je za navedene dni še vedno odobren letni dopust. Te odsotnosti zato ni mogoče šteti kot utemeljen krivdni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - prenehanje delovnega razmerja neodvisno od volje delavca - invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuveljavljanje sodnega varstva
Tožnikov umik tožbe zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi sam po sebi ne pomeni, da mu je delovno razmerje prenehalo odvisno od njegove volje. Pri odgovoru na vprašanje, kako je tožniku delovno razmerje prenehalo (odvisno ali neodvisno od njegove volje), je sodišče druge stopnje zato utemeljeno upoštevalo razloge, ki so privedli do odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - prehod carinske postaje - rok za odpoved - zagovor
Delodajalec se lahko seznani z odpovednim razlogom že takoj, ko je kršitev storjena, lahko pa tudi kasneje, tudi šele na zagovoru delavca.
Odpovedna razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR (oba sta navedena v izreku odpovedi pogodbe o zaposlitvi) se razlikujeta in predstavljata vsak zase samostojen odpovedni razlog, kar pomeni, da kršitev pogodbenih obveznosti iz 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR ni vezana na obstoj znakov kaznivega dejanja.
predlog sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prava volja strank - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - rok za sodno varstvo
Ker je sodišče ugotovilo, da kljub ugotovljeni začasni nesposobnosti tožnika za oblikovanje in izražanje prave volje dne 8. 10. 2006 ob podaji predloga za sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi tožena stranka na preklic te vloge ni pristala, je dejansko prišlo do kršitve tožnikovih pravic v zvezi s prenehanjem njegove pogodbe o zaposlitvi šele 8. 12. 2006, ko mu je tožena stranka brez zakonite podlage zaključila delovno razmerje. Zato dne 28. 12. 2006 vložena tožba glede na določbe tretjega odstavka 204. člena ZDR ni bila prepozna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - ponarejanje listin - naročilnica - goljufija - rok za odpoved - vložitev kazenske ovadbe
Vložitev kazenske ovadbe zoper delavca na podlagi predhodnih ugotovitev delodajalca o delavčevih kršitvah, v smislu določb drugega odstavka 110. člena ZDR vsekakor lahko pomeni, da je bil delodajalec ob tem seznanjen s kršitvijo obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja, in s storilcem.