odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - združitev del - ustreznost ponujene zaposlitve
Tožničine navedbe o preobremenjenosti na novem delovnem mestu in o tem, da je na delovnem mestu zadolžena tudi za nekatera enostavnejša dela, ne morejo vplivati na pravilno ugotovitev sodišča, da gre za ustrezno zaposlitev v smislu določb tretjega odstavka 90. člena ZDR, ker se za novo delovno mesto zahteva enaka strokovna izobrazba, kot se je zahtevala za prejšnje tožničino delovno mesto.
odpravnina ob upokojitvi – rok za vložitev revizije – vložitev pri pristojnem sodišču – zavrženje revizije
Tožnik je vložil revizijo po odvetniku na Višje delovno in socialno sodišče zadnji dan roka, sodišče prve stopnje pa jo je prejelo 26. 11. 2008. Ker revizija ni bila v roku vložena na pristojnem sodišču, jo je revizijsko sodišče kot prepozno zavrglo.
invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - poslovni razlog - komisija za ugotovitev podlage za odpoved - rok za odpoved
Šele z ugotovitvijo komisije, da delodajalec delavcu invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe za ustrezno zaposlitev, so nastopili razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1.
Ker predloga za izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca grafologa ni bilo (tožnik ga ni dal, tožena stranka pa ga je umaknila), tožnik pa se obravnave iz neopravičenih razlogov ni udeležil, je sodišče prve stopnje odločilo le na podlagi predloženih listinskih dokazov.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2. ZVZD člen 22. ZZVZZ člen 80, 81. ZPIZ-1 člen 259.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zdravniško spričevalo - omejitve delovne zmožnosti
Delodajalec mora pri delu upoštevati delavčevo delazmožnost, ugotovljeno na podlagi zdravstvenih pregledov v smislu določb 22. člena ZVZD, ugotovitev osebnega zdravnika oziroma odločitev imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije o ugotovitvi začasne nezmožnosti za delo in dokončne odločbe zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Mnenje z dne 24. 9. 2007, da je potrebno tožnika z novimi izvidi napotiti na invalidsko komisijo, ni bilo podlaga obveznosti tožene stranke, da bi tožnika razporedila na drugo delovno mesto oziroma da zgolj zaradi tega mnenja od tožnika, kolikor je bil na delu, ne bi smela zahtevati sicer pričakovanih delovnih rezultatov.
Ker tožena stranka pred podajo izredne odpovedi tožnika ni vabila na zagovor in ker ni izkazala, da bi obstajale utemeljene okoliščine, zaradi katerih mu zagovora ni bila dolžna zagotoviti, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
pripor – odreditev pripora - bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – obrazložitev sklepa o priporu –koluzijska nevarnost (vplivanje na priče) – ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Okoliščina, da določena priča obdolženca obremenjuje, še ni razlog, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da bo obdolženec na prostosti na pričo vplival.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ker se z obravnavanim sklepom o dovolitvi izvršbe ne posega v tožnikove pravice, obveznosti in pravne koristi, in ker tudi ne gre za sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo tožbo zoper tak sklep.
Oglaševanje izdelkov z dvojnim označevanjem cen, pri katerem je pred višjo ceno navedena beseda „namesto“, pod njo pa nova, nižja cena, pri tem pa se predmetni izdelki po višjih cenah, označenih z besedo „namesto“, niso nikoli prodajali, je zavajajoče oglaševanje v smislu določb 12. b člena ZVPot. Takšno oglaševanje zbuja vtis navidezne razprodaje, kar pa lahko vpliva na odločitev potrošnika o nakupu.
ZUS-1 člen 27, 27/1, 47, 47/4, 48, 48/1, 75, 75/2, 75/3, 85, 85/2, 92. ZUP člen 87, 214. ZDoh člen 15, 15/1-4.
predhodno vprašanje - obnova postopka - dohodnina - dvojna obdavčitev - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - dovoljena revizija - vrednosti kriterij - opustitev glavne obravnave - drugi prejemki - učinki pravnomočnega sklepa o obnovi postopka odmere dohodnine
Revizijski ugovori, ki se ne nanašajo na akt, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, se kot neutemeljeni zavrnejo.
Med druge prejemke iz četrte alineje prvega odstavka 15. člena ZDoh se štejejo tudi denarni zneski, ki jih je revident dvigoval z računov pravnih oseb, za katere pa ni izkazano, da so bili porabljeni za materialne stroške pravnih oseb.
Med druge prejemke iz četrte alineje prvega odstavka 15. člena ZDoh se štejejo tudi denarni zneski, ki jih je revident dvigoval z računov pravnih oseb, za katere pa ni izkazano, da so bili porabljeni za materialne stroške pravnih oseb.
zavrženje tožbe - informacije javnega značaja - tožeča stranka - organ, ki odloča v končanem postopku
Ker tožbe glede na določbo četrtega odstavka 17. člena ZUS-1 ne more vložiti organ, ki je odločal v končanem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo tega organa zavrglo.
dovoljenost revizije - obnova postopka - gradbeno dovoljenje - skupnost stanovalcev - priznanje lastnosti stranke - zelo hude posledice - odstop od sodne prakse - pavšalne navedbe - pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve - stranka v obnovitvenem postopku
Pravno vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka, ni pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve, izpodbijana sodba pa tudi ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Revidentka s pavšalnimi navedbami, da mora kot lastnica prenašati nezakonito gradnjo stanovanja na podstrešju lastne hiše, ni izkazala nastanka zelo hudih posledic.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica stranke, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Če je predmet upravnega spora procesno vprašanje (zavrženje zahteve tožnikov za denacionalizacijo zaplenjenega premoženja), ne gre za pravico ali obveznost stranke, izraženo v denarni vrednosti.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je pravno vprašanje, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev, že rešeno v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od navedenega stališča upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča ne odstopa.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, izguba možnosti vrnitve zaplenjenega premoženja in njegova velika vrednost ne predstavlja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo – zelo hude posledice
Po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru ni izpolnjen v reviziji zatrjevan pogoj po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zato obstoja zelo hudih posledic revident ni izkazal z navedbo, da se z izpodbijanim upravnim aktom in izpodbijano prvostopenjsko sodbo le vzdržujejo posledice, ki so nastale z nacionalizacijo premoženja njegovega pokojnega očeta.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005402
ZKP člen 371, 371/1.11, 371/2, 420, 420/2, 427. URS člen 25, 27.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotje v razlogih – pravice obrambe - izvajanje dokazov – domneva nedolžnosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Vrhovno sodišče lahko samo (po uradni dolžnosti) razveljavi odločbo, če nastane pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila v tej odločbi ugotovljena, zakon pa ne predvideva, da bi lahko stranke same predlagale Vrhovnemu sodišču, da uporabi določbo 427. člena ZKP.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUJIK člen 36, 36/1.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – sestava sveta javnega zavoda - zelo hude posledice
Odločitev sveta Zavoda, ki je dal pozitivno mnenje na imenovanje drugega kandidata za generalnega direktorja Zavoda, na revidentov pravni položaj nima neposrednega vpliva. O revidentu svet Zavoda namreč sploh ni odločal. Če se minister, po prejemu mnenja sveta, za izbranega kandidata ne bi odločil za njegovo imenovanje, ne pomeni, da bi moral izbrati revidenta in za njega zaprositi mnenje sveta, ampak bi razpis lahko ponovil.