Pri odločanju o zakonitosti odreditve pripora Vrhovno sodišče ne presoja, ali obdolženčevo ravnanje pomeni toliko kaznivih dejanj, kot je zatrjevano v izpodbijanem pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora, ali gre zgolj za eno (nadaljevano) kaznivo dejanje.
ukrep gradbenega inšpektorja – nelegalna gradnja – objekt, ki ni namenjen stalnemu bivanju – dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Ker sta revidenta gradila predmetni objekt brez gradbenega dovoljenja in sta tako s tem pristala na morebitne posledice (izrečen inšpekcijski ukrep) in še posebej ob dejstvu, da gre za objekt, namenjen zgolj občasnemu bivanju, izrečen ukrep nelegalne gradnje zanju ne pomeni zelo hudih posledic. Ob tem pa revidenta tudi z ničemer (npr. z računi) nista izkazala svojih sicer pavšalnih navedb glede materiala, ki sta ga porabila za gradnjo predmetnega objekta.
dodelitev radijske frekvence – dovoljena revizija – neenotnost prakse sodišča prve stopnje – navodila javnega razpisa – navedba deležev lastne produkcije – napačna uporaba materialnega prava
Zaradi napačne razlage Navodil za izpolnjevanje obrazcev iz razpisne dokumentacije, ki so del materialnega prava, je bila revidentova vloga izločena iz nadaljnjega postopka in ni bila obravnavana po vsebini, kar pomeni, da je bilo v zadevi nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje. Zato je revizijsko sodišče odločilo v skladu z drugim odstavkom 94. člena ZUS-1.
Odločitev o vprašanju ničnosti določbe o konkurenčni klavzuli zaradi razmerja med denarnim nadomestilom za spoštovanje te klavzule in višino odškodnine oziroma pavšalne odškodnine ali pogodbene kazni, predstavlja pomembno pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča še ne obstaja.
ZPP člen 367a. OZ člen 150, 153. ZDR člen 57 - 62.
predlog za dopustitev revizije - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - solidarna odgovornost - dopustitev revizije
Glede na to, da razmerje, ki se vzpostavi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, ni tipično delovno razmerje, po drugi strani pa med delavcem in uporabnikom, kljub obstoju vseh elementov delovnega razmerja, takega razmerja ni, predstavlja vprašanje (solidarne) odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo delavec utrpi med delom pri uporabniku, pomembno pravno vprašanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3004490
ZJU člen 24, 63, 74, 76, 84, 189. ZUS člen 2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - razveljavitev odločbe o imenovanju v naziv - upravni spor
Ker je bil tožnik imenovan v naziv z odločbo, ki je v smislu določb ZJU akt upravnega odločanja, ima enak značaj tudi akt tožene stranke, s katerim je bila navedena odločba razveljavljena in ki je predmet tega spora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3004520
ZPP člen 367a, 367c. ZPSDP člen 8.
predlog za dopustitev revizije - enotna sodna praksa - stroški prevoza na delo - najcenejši prevoz
Zgolj dejstvo, da o pravnem vprašanju vrhovno sodišče še ni odločalo, ne utemeljuje predloga za dopustitev revizije, zlasti ob ugotovitvi, da je glede tega vprašanja praksa višjega sodišča enotna. Pomen „enotnosti sodne prakse“ zato, ker je v Republiki Sloveniji le eno višje delovno in socialno sodišče, ni manjši, kot če bi na tem področju odločalo več višjih sodišč.
predlog za dopustitev revizije – izobraževanje delavca – pogodbena ureditev razmerja – vrnitev dela plače – delovno razmerje pri delodajalcu
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je veljaven dogovor delavca in delodajalca, da bo delavec eno leto odsoten z dela zaradi izobraževanja, pri čemer bo prejemal plačo in bo prost delovnih obveznosti, v zameno pa bo po končanem izobraževanju ostal pri delodajalcu še pet let ali v primeru predčasnega prenehanja delovnega razmerja vrnil sorazmerni del plače, prejete med izobraževanjem.
ZPP člen 367, 367a, 374, 377. ZDSS-1 člen 31. ZDR člen 118.
predlog za dopustitev revizije - spor o prenehanju delovnega razmerja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina namesto reintegracije - dovoljenost revizije po zakonu - zavrženje predloga
Odškodnina po 118. členu ZDR je pravica, ki je neločljivo povezana s prenehanjem delovnega razmerja. Ker je revizija vedno dovoljena v sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja, je tudi glede pravic, ki iz tega spora izvirajo, če se uveljavljajo v isti tožbi, revizija vedno dovoljena.
predlog za dopustitev revizije - stroški prevoza na delo - povračilo stroškov javnega prevoza - enotna sodna praksa
Razlogi za dopustitev revizije niso podani, če se glede izpostavljenih pravnih vprašanj zagotavlja pravna varnost in enotna uporaba prava že s poenotesno sodno prakso, ki se oblikuje pred pritožbenim sodiščem.
Da bi bilo mogoče uporabiti določbo prvega odstavka 66. člena ZOR o pravni neučinkovitosti navidezne pogodbe med pogodbenima strankama, bi morala oba pogodbenika vedeti in tudi hoteti skleniti prodajno pogodbo samo na videz.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot izvenzakonski partner pravdne stranke
Če bi v zadevi odločalo Okrožno sodišče v A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki, ki sodniško službo opravljajo na Oddelku za družinsko sodstvo, ki imajo pogoste stike s toženčevo partnerko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti, nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
ZUS-1 člen 52, 59, 59/2-2 ZDDPO člen 39, 39/1. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 1-1, 1-21.
bistvena kršitev določb postopka - dovoljena revizija - sojenje na seji - davek od dobička pravnih oseb - davčna olajšava - investicije v opredmetena osnovna sredstva - investicije v nepremičnine - vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi - uporaba SRS
Pri priznanju davčne olajšave se upošteva datum nastanka poslovnega dogodka. Zato ni potrebno, da bi bila nepremičnina že tudi vpisana v zemljiško knjigo, vendar pa mora biti sklenjena pogodba sposobna za vpis v zemljiško knjigo.
odgovornost države - objektivna odgovornost - pojem nevarne stvari kot pravni standard - služenje vojaškega roka - okvara sluha zaradi uporabe strelnega orožja - ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca - uporaba zaščitnih sredstev - zaščitni čepki
Neuporaba zahtevane in omogočene zaščite sama po sebi ne spremeni lastnosti nevarne stvari.
Tožniku, ki je odstranil glušnik le iz levega ušesa, da bi bolje slišal povelje nadrejenega, ni mogoče očitati, da je prispeval k nastanku škode.
ZIZ člen 100, 100/1, 136. ZS člen 114, 114/2, 114/3, 114/4. ZS-H člen 19, 24, 24/1. ZUODNO člen 2, 2/113. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet - krajevna pristojnost - bivališče dolžnika - sodni okraj - katastrske občine
Za odločitev o krajevno pristojnem sodišču za izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet je odločilna navedba o dolžnikovem prebivališču v predlogu za izvršbo.
zastavna pravica na nepremičnini - nadomestna izpolnitev - cesija - singularno pravno nasledstvo - prenos hipoteke - izbris hipoteke - dovoljenost revizije zoper sklep v zvezi z začasno odredbo - zavrženje revizije
Tožnik proti toženki ne more uveljavljati več pravic, kot jih je prevzel od M. Č. s cesijsko pogodbo. Med njimi zastavne pravice na nepremičninah, zaradi njenega izbrisa po predlogu cedenta, ni. Zato tudi sporazum med M. Č. in tožnikom z dne 4. 2. 1998 o prenosu zastavne pravice, tožene stranke v ničemer ne obvezuje, saj zastavne pravice, ki je ni bilo, M. Č. na tožnika ni mogel naknadno prenašati.
ZUS-1 člen 59, 59/2, 75, 75/2. ZDavP člen 95, 95/1.
dovoljena revizija - vrnitev preveč plačanega davka – pravnomočna odmerna odločba – kasnejša odprava sklepa o izvršbi – utemeljenost zahteve za vračilo plačanega davka
Za presojo utemeljenosti zahteve za vračilo preveč plačanih davkov je v obravnavanem primeru relevantna določba prvega odstavka 95. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP, na podlagi katere je treba ugotoviti, ali je davčni zavezanec plačal nekaj, česar ni bil dolžan plačati oziroma ali je plačal več, kot je bil dolžan plačati, pri čemer ni pomembno, ali je bilo plačilo prostovoljno ali pa posledica izvršbe.