ZOR člen 360, 360/1, 376, 376/1, 376/2. Zakon o zastaranju terjatev člen 19.
začetek teka zastaralnega roka - odgovornost države - zastaranje odškodninskega zahtevka - škoda zaradi obveznega cepljenja
Vprašanje odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo je posameznik utrpel zaradi obveznega cepljenja, v zakonu do uveljavitve ZNB-A ni bilo ustrezno urejeno, vendar pa to ne pomeni, da terjatve takih oškodovancev niso mogle zastarati oziroma da zastaranje zanje ni moglo začeti teči. Tožnik bi moral, da bi njegova pravica zahtevati izpolnitev obveznosti ne prenehala, tožbo vložiti v triletnem subjektivnem roku, v postopku pa bi se nato po potrebi presojala tudi ustreznost (tedaj) obstoječe zakonske ureditve oziroma njena (ne)skladnost z ustavo.
UPRAVNI SPOR – PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1012910
ZUS člen 13, 13/2-3. ZMZ člen 51, 59.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – odločanje po sodniku posamezniku – enostavno dejansko in pravno stanje
Sodišče prve stopnje je o zadevi odločalo po sodniku posamezniku na podlagi sklepa senata, izdanega po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1, ker je ocenilo, da gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. Vrhovno sodišče se s to oceno strinja. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje pravna vprašanja, povezana z odločitvijo v zadevi, tudi abstraktno obravnavalo na nekaj straneh sodbe, na to oceno ne vpliva, saj gre očitno za obiiter dicta in pravila o sestavi sodišča (13. člen ZUS-1) zato niso bila kršena.
zavezanec za DDV – koncesijska storitev – oseba brez pravne subjektivitete – podružnica tuje pravne osebe – ugovor pasivne legitimacije
Zavezanec za DDV je vsaka oseba (tudi oseba, brez pravne subjektivitete), ki samostojno (neodvisno) opravlja obdavčljivo dejavnost na območju Slovenije.
ZKP člen 371, 371/1-11, 521, 525. Evropska konvencija o izročitvi člen 16.
pripor - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - pogoji za pripor - begosumnost - nujnost pripora
Pogoj za odreditev pripora na podlagi 525. člena ZKP je obstoj odločbe države prosilke o priporu oziroma temu enakovreden drug akt, obstoj pripornega razloga begosumnosti in neogibna potrebnost pripora za zagotovitev tujčeve navzočnosti v postopku odločanja o njegovi izročitvi državi prosilki.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – strokovni sodelavec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je ena od strank postopka kot strokovni sodelavec zaposlen pri sodišču, ki bi moralo odločati o njegovi pritožbi, s katerim sodniki glede na naravo dela vsakodnevno strokovno sodelujejo, bi utegnilo v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost odločanja.
Po ZPP (1999) tožba za razveljavitev sodne poravnave ni več tožba v navadnem civilnopravnem sporu. Gre za posebno vrsto tožbe, ti. procesnopravno tožbo, ki je tožba le po nazivu, po vsebini pa gre za izredno pravno sredstvo. ZPP za postopek s tožbo za razveljavitev sodne poravnave napotuje na uporabo določb o obnovi postopka. Odločba, ki jo o takšni tožbi izda sodišče, je sklep.
Tožnik trdi, da je bil v zmoti, ker ni vedel, da sodna poravnava predstavlja res transacta in izvršilni naslov. Gre za (ne)poznavanje procesnih učinkov sodne poravnave, ki so izenačeni s pravnomočno odločbo sodišča, torej za zmoto o pravnih posledicah, ki nastajajo neodvisno od volje stranke in po sili samega zakona. Že zato takšna zmota ne upravičuje do izpodbijanja izjave volje in kot pravna zmota tudi ni opravičljiva.
obnova postopka – nov dokaz – navidezna pogodba – odpadla kavza povezanih pogodb – navidezni kupec – slamnati mož
Presoja o tem, ali je predlagani dokaz, s katerim je toženec utemeljeval predlog za obnovo postopka, nov in ali bi bila na podlagi tega dokaza lahko izdana zanj ugodnejša odločba, mora biti izvedena z vidika materialnopravnega ugovora, ki ga je toženec uveljavljal v pravdi.
Skrb za teto partnerke in ustanovitev podjetja ne predstavljata okoliščin, zaradi katerih bi sodišče izreklo milejšo obsodbo, če bi obstajali in bi sodišče zanju vedelo ob izreku kazni.
V zvezi z vprašanjem popolne ali delne oprostitve odgovornosti zaradi dejanja oškodovanca je dopuščena revizija zaradi obravnavanja predvidljivosti in preprečljivosti tožnikovega ravnanja in nastanka škode.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.89. ZTel-1 člen 67, 67/1, 67/2, 67/3.
telekomunikacije – dovoljenost revizija – zavrženje – pomembno pravno vprašanje – odločanje po prostem preudarku – določitev operaterja s pomembno tržno močjo – zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
67. člen ZTel-1 v prvem odstavku določa, da se šteje, da ima operater po tem zakonu pomembno tržno moč, če ima na območju Republike Slovenije na določenem storitvenem segmentu trga več kot 25 % delež iste gospodarske dejavnosti, drugi odstavek istega člena določa, da Agencija lahko določi, da ima pomembno tržno moč tudi operater ali operaterji z manj kot 25 % določenega trga oziroma da operater ali operaterji z več kot 25 % določenega trga nimajo pomembne tržne moči, tretji odstavek istega člena pa opredeljuje dodatne kriterije, ki jih Agencija upošteva pri odločanju, ali ima operater pomembno tržno moč.
Revidentkino vprašanje, ali je v postopku regulacije trga storitev mobilne telefonije odločanje po prostem preudarku sploh možno in v primeru, da je, ob kakšnih mejah, kriterijih in vrsti varstva pravic prizadetih, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je določba 67. člena ZTel-1 jasna in ne potrebuje dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, pa ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse.
ZD člen 12, 12/2, 120, 120/3. OZ člen 5, 7, 561. ZPP člen 339, 339/1. ZOR člen 12, 13.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe – neizpolnjevanje pogodbe – neznosnost skupnega življenja – zavrnitev dokaznih predlogov
Na podlagi ugotovitev, da so bili odnosi med pravdnima strankama skrhani že pred sklenitvijo pogodbe, pa sta pogodbo kljub temu sklenili, in da je toženec (v skladu s skupno pogodbeno voljo pretežno prek svoje žene) izvrševal obveznosti v dogovorjenem obsegu tako pred 27. 12. 2005 kot kasneje, je pravilno stališče sodišč, da enkratnemu dogodku, v katerem je bil toženec nasilen do tožnika, ni mogoče pripisati take teže, da bi narekoval sklep o neznosnosti skupnega življenja.
Stališče sodišča, da z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje policistov z obrazložitvijo, da izvedba tega dokaza ne bi mogla pripeljati do drugačnega stališča o pomenu dogodka za utemeljenost tožbenega zahtevka, ni bila storjena relativna bistvena kršitev določb postopka, je pravilno.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 21, 22, 22/2-2.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba Republike Hrvaške - sklep o začasni odredbi - prenehanje veljavnosti začasne odredbe - zastopanje procesno nesposobne stranke
Če začasna odredba ne velja več, potem njene veljavnosti ni mogoče priznati.
Ker tudi po hrvaškem procesnem pravu zadostuje vročitev vabila samo pooblaščencu, o nepravilnostih sodišča pri vabljenju ni mogoče govoriti. Procesno nesposobnega toženca je zastopala njegova žena kot njegova skrbnica, njo pa pooblaščeni odvetnik, zato tudi ni mogoče govoriti o nepravilnostih pri zastopanju procesno nesposobne stranke. Če je prišlo do nepravilnosti ali nerazumevanja v komunikaciji med stranko in njenim pooblaščencem, tega ni mogoče očitati sodišču.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005399
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 424, 424/1, 427. KZ člen 3, 299. KZ-1 člen 7, 296.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - nasilništvo - spravljanje v podrejen položaj – uporaba milejšega zakona – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev ni razlog, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati oziroma se nanj sklicevati v zahtevi za varstvo zakonitosti.
Določba o ekskulpaciji alkoholiziranega voznika je izjema od splošnega pravila o izgubi pravic, zaradi česar se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da zavarovanec ne izgubi svojih pravic, čeprav je vozil pod vplivom alkohola (oziroma čeprav v skladu z zavarovalno pogodbo obstaja domneva njegove alkoholiziranosti), samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, to je takšnega, da zavarovančeva
alkoholiziranost nikakor ni vplivala na nastanek in obseg škode.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podana stvarna legitimacija izvajalca gospodarske javne službe v zvezi z odškodninskim zahtevkom, ki temelji na opustitvi njegovega dolžnostnega ravnanja.