Sodišči sta ugotovili nižjo kupnino od zatrjevane, zato sta pravilno zavrnili denarni del podrednega tožbenega zahtevka. Pravilno je tudi njuno stališče o zastaranju te terjatve.
Tožnik je z glavnim zahtevkom terjal razveljavitev pogodbe in je šele s spremembo tožbe šest let kasneje podrejeno uveljavljal njeno izpolnitev. Vložitev tožbe zato ni pomenila takega dejanja pred sodiščem, ki bi v smislu 388. člena ZOR pretrgalo tek zastaranja, saj je bil glavni tožbeni zahtevek usmerjen v razveljavitev pogodbene obveznosti, ne pa v zavarovanje ali izterjavo terjatve iz te pogodbe.
Presojo o dovoljenosti revizije je onemogočil tožnik sam, saj ni ravnal v skladu z drugim odstavkom 180. člena v zvezi s 184. členom ZPP: ob spremembi tožbe ni ocenil vrednosti spremenjenega in z eventualno kumulacijo uveljavljanega nedenarnega tožbenega zahtevka. Izostanek ocene vrednosti spornega predmeta ima v takem primeru za posledico nedovoljenost revizije.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2005391
ZKP člen 416, 420. ZKP-G člen 20. ZKP-I člen 88. Zakon o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije (ZKIK 1945) člen 28. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (ZZPIZ).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - čas vložitve - spremembe ZKP - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - poročilo odbora - pravno sredstvo zoper priglasitev (poročilo) okrajnega ljudskega odbora - obnova postopka - ugotovitev neskladja s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih v času uveljavitve priznavali civilizirani narodi - razveljavitev predpisa - načelo zakonitosti - pravna jamstva v kazenskem postopku - kršitev kazenskega zakona - zaplemba premoženja
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena le zoper odločbo sodišča o zaplembi premoženja, ni dopustna.
Priglasitev okrajnega ljudskega odbora (pravni temelj odločbe sodišča) je v primerih, ko ta po vsebini nadomešča kazensko sodbo, mogoče izpodbijati (tudi) z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Novela ZKP-I možnost vložitve zahteve za varstvo zakonitosti ne omejuje (več) s taksativno naštetimi predpisi oziroma kaznivimi dejanji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00002371
ZOR člen 154, 154/2. ZPP člen 7, 7/1, 212. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
razlogi za revizijo - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodnina - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti - varno delovno okolje - vzrok padca in zdrsa - trditvena podlaga - dokazno breme - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Vse (substancirane) navedbe, s katerimi je tožnik opis(ov)al nedopustno ravnanje svojega delodajalca, so šle v smeri njegove povzročitve mastnih (oljnih) madežev na pešpoti oziroma tega, da jih ni ustrezno in pravočasno odstranil. Sodišči nižjih stopenj sta svojo (materialnopravno) presojo omejili na omenjene tožnikove trditve o tej predpostavki odškodninskega delikta, ki pa se niso izkazale za resnične, kar sta ustrezno in argumentirano obrazložili. Tožnik obstoja mastnega madeža (madežev) na pešpoti ni dokazal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS0013449
ZPP člen 324, 324/3, 339. ZOR člen 117. ZPPSL člen 9, 112.
izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - pomanjkljiv izrek sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zakonitost in pravilnost sodbe - sklenitev aneksa k pogodbi - napake volje - prevara - posledice začetka stečajnega postopka
Izostanek zapisa v izreku sodbe sodišča prve stopnje o neobstoju v pobot predlagane terjatve bi sicer bilo možno opredeliti kot procesno kršitev, vendar pa ta ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Sodišče prve stopnje je moralo upoštevati že pravnomočno zaključeno pravdo o obstoju iste terjatve, ki je tekla med istima strankama. Ker je sodišče druge stopnje v izrek svoje sodbe zapisalo, da z ugotovitvijo o neobstoju v pobot uveljavljane terjatve dopolnjuje sodbo sodišča prve stopnje, s tem ni poseglo v sodbo sodišča prve stopnje na način, ki bi tožeči stranki onemogočil razpravljanje o pobotu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS0013514
URS 26. ZOR 172, 376, 388. ZUS 63. ZPP 184.
povrnitev škode - odgovornost države za delo državnega organa - davčna zakonodaja - odmera previsokega davka - nejasni pravni predpisi - objektivna odgovornost - skrbnost dobrega strokovnjaka - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - premoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja - sprememba tožbe
Nejasnost davčnih predpisov ter temu sledeče navodilo Ministrstva za finance s posledično odmero prometnega davka davčnemu zavezancu po previsoki stopnji – kar je končno ugotovljeno s sodbo Vrhovnega sodišča – izključuje protipravnost ravnanja davčnega organa za škodo, ki je davčnemu zavezancu nastala zaradi neutemeljeno izterjanega prometnega davka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005345
ZKP člen 372, 372-5, 445a. KZ člen 50.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - postopek za izdajo kaznovalnega naloga - pogojna obsodba - posebni pogoj - odvzem premoženjske koristi - povrnitev škode
Državni tožilec v predlogu za izdajo kaznovalnega naloga ne more predlagati izreka kazenskih sankcij izven tistih, navedenih v drugem odstavku 445a člena ZKP, oziroma sodišče, ki je v celoti vezano na predlog državnega tožilca za izdajo kaznovalnega naloga, ne more izreči drugih ali drugačnih kazenskih sankcij od tistih, ki jih je predlagal državni tožilec.
uporabnina - nadomestilo koristi od uporabe tuje stvari - neupravičena pridobitev - stvarna legitimacija - višina uporabnine - izvedba naroka v odsotnosti stranke
Ob uveljavljanju zahtevka za odmeno zaradi uporabe tuje stvari je dovolj, da tožnica izkaže imetništvo prostora ne tudi lastništva.
Po sodni praksi je nadomestilo za korist (t. i. uporabnina) enako znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna in subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tako kot za dovoljenost revizije tudi za dovoljenost predloga za njeno dopustitev velja novo pravilo o seštevanju vrednosti vseh objektivno in subjektivno kumuliranih zahtevkov, če je vsem skupno isto pravno vprašanje.
dovoljenost revizije – neenotnost prakse sodišča prve stopnje - preferencialna obravnava carinskega blaga – poreklo carinskega blaga – neposredni prevoz carinskega blaga – različni nosilni razlogi sodišča prve stopnje
Odločitev prvostopenjskega sodišča v zadevah, na katere se revident sklicuje, je vezana na presojo listin o neposrednem prevozu blaga, medtem ko je v obravnavani zadevi odločitev vezana na presojo potrdil o poreklu blaga. Po presoji revizijskega sodišča so zato nosilni razlogi v teh primerih različni, neenotnost prakse prvostopenjskega sodišča pa ni podana. Ugotavljanje neposrednega prevoza blaga se namreč razlikuje od ugotavljanja porekla blaga.
ZDen člen 16, 16/3, 42, 88, 88/2. ZUS-1 člen 83, 85, 86.
denacionalizacija – dovoljena revizija – vračilo podržavljenega premoženja v obliki odškodnine v obveznicah – podržavljeno premoženje prodano fizičnim osebam po uveljavitvi ZDen – ničćnost pravnega posla
ZDen je v prvem odstavku 88. člena sicer določil, da z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve. Po določbi drugega odstavka 88. člena ZDen so pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju z prejšnjim odstavkom, nični. Ta določba pa ne pomeni, da se o ničnosti odloča v denacionalizacijskem postopku, niti to vprašanje v denacionalizacijskem postopku ni predhodno vprašanje v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj je tudi brez njegove rešitve mogoče rešiti obravnavano denacionalizacijsko zadevo.
izdaja gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – konkretizacija pravnega vprašanja – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice – rušenje objekta
S samo zavrnitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za nadzidavo in spremembo namembnosti gospodarskega objekta v stanovanjski objekt revidentu (in njegovi družini) ni povzročena nikakršna zatrjevana socialna stiska. V odločbi o zavrnitvi zahteve namreč ni odločeno o rušitvi objekta, v katerem naj bi revident živel s svojo družino, za kar pa ni niti ponudil dokazov.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 42, 42/1. CZ člen 146, 146/3, 89, 89/2, 150. ZUP člen 279, 279/1-1, 279/1-3, 11.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – uvoz blaga zaradi proizvodnje za izvoz – ničnost carinske odločbe - carinski dolžnik – odgovornost imetnika dovoljenja in carinskega deklaranta za carinski dolg – bančna garancija - stvar sodne pristojnosti
Carinski dolžnik v postopkih uvoza blaga za proizvodnjo za izvoz je praviloma samo imetnik dovoljenja. O instrumentih zavarovanja morebitne carinske obveznosti se ne odloča z upravno odločbo.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZVrt člen 32, 32.a. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 5. ZDoh-2 člen 19, 20, 26.
plačilo programa vrtca – revizija – dovoljenost – pomembno pravno vprašanje – dohodek na družinskega člana – jasna in določna norma – vprašanje, ki ne povzroča dilem
Podrobneje, kaj predstavlja dohodek družine na podlagi 33. člena ZVrt, ureja Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih – Pravilnik, ki v 5. členu jasno določa, da je letni dohodek družine vsota bruto dohodkov, ki so jih družinski člani prejeli v preteklem koledarskem letu in da se v ta dohodek štejejo obdavčljivi in tudi neobdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, razen izrecno naštetih. V Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 je v 19. členu eksplicitno navedeno, kaj se ne šteje za dohodke po tem zakonu in med naštetimi niso navedena sredstva, na katera se sklicuje revidentka, pač pa so ta sredstva navedena med dohodki, od katerih se ne plača dohodnina po 20. oziroma 26. členu ZDoh-2. Gre torej za dohodek, ki ni obdavčen, vendar pa se ob jasni določbi 5. člena Pravilnika upošteva kot dohodek družine. Zato revidentkino vprašanje, ali se pri ugotavljanju dohodka na družinskega člana upošteva tudi neobdavčene subvencije po ZDoh-2, po mnenju Vrhovnega sodišča ni vprašanje, ki bi v praksi oziroma teoriji povzročalo posebne dileme in bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava, revidentka pa tudi ni izkazala, da v sodni praksi sodišča prve stopnje glede tega vprašanja ni enotnosti.
ZMZ člen 30, 51, 51/2, 51/3, 59, 59/1-2. ZUP člen 210, 210/4, 211.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotovitev države, ki je pristojna za reševanje prošnje za mednarodno zaščito
Ker je v obravnavani zadevi treba ugotoviti, katera država je odgovorna (pristojna) za reševanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito in zagotoviti tožnikovo predajo tej državi, tožniku pa med tem preprečiti nadaljnje ilegalno prehajanje meje in vlaganje nadaljnjih prošenj za mednarodno zaščito v drugih državah, je omejitev gibanja nujna iz razloga po drugi alineji prvega odstavka 59. člena ZMZ.
izdaja lokacijskega dovoljenja – dovoljenost revizije – vrednost – pomembno pravno vprašanje – konkretizacija pravnega vprašanja – splošno vprašanje – zelo hude posledice
Spor v zvezi z izdajo lokacijskega dovoljenja ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato navedba revidenta, da vrednost izpodbijanega dela upravnega akta presega znesek 20.000 EUR, ne zadošča, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ali je upravna odločba zakonita oziroma nezakonita, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zgolj navajanje, da ima odločitev sodišča zelo hude posledice, ker naj bi z odločitvijo bila kršena revidentova pravica do zasebne lastnine, ne zadošča za izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
zamudne obresti - prenehanje teka zamudnih obresti - zahteva za varstvo zakonitosti - pravilo ne ultra alterum tantum
Upoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča Up-33/05 z dne 6. 3. 2008, je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in sodbi sodišč prve in druge stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za pripadajoče zamudne obresti v delu, v katerem presega 4.122,96 EUR.
oblikovalni tožbeni zahtevek - razlaga zakona - pravni interes za tožbo - blagovna znamka - pojem zainteresirane osebe - tožba na razveljavitev znamke zaradi neuporabe procesne predpostavke za tožbo - razlaga ZIL-1
Pojem zainteresirane osebe za vložitev tožbe za razveljavitev znamke, ki se ne uporablja, je treba razlagati širše. Pri tem je treba upoštevati, da obstaja tudi splošen interes za zmanjšanje skupnega števila blagovnih znamk. Vsaka registrirana znamka pomeni tudi omejevanje svobode komercialnega izražanja vseh drugih podjetnikov. Vsak gospodarski subjekt zato že s tem, da nastopa na trgu, kjer takšna omejitev obstaja, vstopa v ožji krog možnih „zainteresiranih oseb“. Za širšo razlago pojma zainteresirane osebe govori tudi že omenjeno načelo do prava EU lojalne razlage in uporabe nacionalne zakonodaje.
ZOR člen 634. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 15, 33, 35.
gradbena pogodba - podizvajalska pogodba - izvedba dodatnih del zaradi spremembe tehnične dokumentacije - uzance - plačilo izvedenih del
Uzanca 15 PGU ureja posebno vrsto del, ki jih ni mogoče enoznačno kvalificirati z enim od „tipov“ del, ki jih definirajo PGU v peti do osmi točki 9. uzance. V primeru, kot je sporni, je treba drugi odstavek 15. uzance razlagati tako, da izvajalec za dela, ki niso zajeta v pogodbi, moral pa jih je opraviti na podlagi spremenjene tehnične dokumentacije, lahko zahteva od naročnika plačilo, četudi o spremembi pogodbene cene ni bil sklenjen poseben dogovor. Razmerje med (glavnim) izvajalcem in podizvajalcem je treba presojati samostojno, kot razmerje med naročnikom in izvajalcem.
delo na obrambnem področju - dvojno državljanstvo - prenehanje delovnega razmerja - rok za izdajo akta - varnostni zadržek
Glede na zagotovila iz 14. člena UZITUL bi tožena stranka lahko ugotavljala prenehanje delovnega razmerja tožnika zaradi dvojnega državljanstva šele v primeru, če se tožnik ne bi izbrisal iz državljanstva Republike Srbije v razumnem roku po ureditvi razmer, ki bi mu tak izbris omogočale.