ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 92. Uredba Komisije (ES) št. 174/1999 z dne 26. januarja 1999 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke člen 6. Uredba Komisije (ES) št. 348/2005 z dne 28. februarja 2005 o odstopanju od Uredbe (ES) št. 174/1999 glede roka veljavnosti izvoznih dovoljenj z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila za sektor mleka in mlečnih izdelkov člen 1. Uredba Komisije (ES) št. 792/2005 z dne 26. maja 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 348/2005 o odstopanju od Uredbe (ES) št. 174/1999 glede roka veljavnosti izvoznih dovoljenj z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila za sektor mleka in mlečnih izdelkov člen 1.
Revidentka ne more imeti več pravic (oziroma v daljšem časovnem obdobju), kot jih omogoča Uredba Komisije (ES) št. 792/2005, pa čeprav bi to morda izhajalo iz upravne odločbe nacionalnega organa. Vsako drugačno priznavanje izvoznih nadomestil, ki bi bilo v nasprotju z uredbami EU, bi namreč pomenilo dajanje nedovoljene državne pomoči.
poslovodna oseba – pogodba o zaposlitvi za določen čas – plačilo stimulativnega dela plače
Prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ne pomeni, da tožnik ne more kasneje zahtevati izpolnitve tistih obveznosti iz te pogodbe, ki jih druga stranka (še) ni ali ni v celoti izpolnila.
ZP-1 člen 13, 14, 70. ZPOKD člen 4. ZPOmK člen 52.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe – odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – postopek zoper pravno in odgovorno osebo
Zakon o prekrških in Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja odgovornosti pravne osebe za prekršek ne vežeta na predhodno ugotovitev, da za prekršek odgovarja odgovorna oseba pravne osebe.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 40c, 42c, 42c/2, 54. ZIZ-H člen 14, 35.
spor o pristojnosti – izvršilni postopke – vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Določba 40.c člena ZIZ je specialna in se nanaša tudi na odločanje o domnevno prepoznem ugovoru ali o ugovoru, za katerega sodišče ni vedelo ob potrditvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
predlog za dopustitev revizije – stečajni postopek – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanja – vrnitev v stečajno maso - obogatitveni zahtevek – dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka po tem, ko je ugotovljeno, da posel ne učinkuje proti stečajni masi, dolžna vrniti v stečajno maso to, kar je prejela, ali pa mora zaradi ekonomske upravičenosti plačati dosojeni znesek.
ZDR člen 5, 18, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 175, 175/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – disciplinski postopek - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kršitev spolne nedotakljivosti – izpolnjevanje študijskih obveznosti - delodajalec – univerza
Po 1. 1. 2003 v disciplinskem postopku ni bilo več mogoče izrekati disciplinske sankcije prenehanja delovnega razmerja. Delovno razmerje je delavcu lahko prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delodajalec pod pogoji in na način, predpisan z ZDR.
Pravna oseba je Univerza, v okviru katere se ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole in drugi zavodi – članice univerze. Delodajalec je torej Univerza, ki jo vodi, predstavlja in zastopa rektor.
Iz dejanskih ugotovitev dovolj jasno izhaja, da je tožnik z zlorabo svojega položaja profesorja pripravil svoje študentke, da so proti svoji volji trpele njegovo ravnanje evidentno spolne narave. Ali je oziroma bo pred pristojnim sodiščem ugotovljena tudi kazenska odgovornost za tako ravnanje, za opredelitev njegovega ravnanja kot utemeljen odpovedni razlog po ZDR, ni odločilno.
ZTPDR člen 49. SKPgd člen 35, 36. Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine člen 44.
plača – minimum pravic - izhodiščna plača za tarifni razred – odrejanje manj zahtevnega dela
Delavec v delovnem razmerju je upravičen najmanj do izhodiščne plače tarifnega razreda, v katerega je razvrščeno delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Tudi če mu delodajalec odreja druga, nižje ovrednotena dela, to na delavčevo pravico ne vpliva. Nižjo od izhodiščne plače lahko izplača le v primeru, če delavec ne dosega vnaprej določenih rezultatov.
Ni jasno, kaj je hotelo sodišče doseči s pribavo dopolnilnega izvedenskega mnenja invalidske komisije. Ker je invalidska komisija strokovni organ tožene stranke, na tak način sodišče vsekakor ni zadostilo tožnikovemu dokaznemu predlogu po pribavi neodvisnega izvedeniškega mnenja v sodnem postopku. Hkrati pa tako dopolnilno mnenje ne more biti upoštevano v morebitnem novem postopku za priznanje pravic na podlagi invalidnosti prve kategorije, ne glede na to, da se opredeljuje tudi do nove zdravstvene dokumentacije, saj ni bilo podano v okviru takega postopka.
URS člen 158. ZPIZ-1 člen 178. ZPIZ člen 171. ZUP člen 225.
odmera starostne pokojnine – izdaja nove odločbe – poseg v načelo pravnomočnosti
Pravnomočno odločbo je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. Ker je tožena stranka o izplačevanju sorazmernega dela starostne pokojnine odločila drugače, kot je bilo odločeno s pravnomočno odločbo z dne 9. 9. 1998, z novo odločbo, torej izven pravnih sredstev, določenih z zakonom, je s tem brez pravne podlage posegla v ustavno zagotovljeno načelo pravnomočnosti.
predlog za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta – nedenarni zahtevek – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Utemeljitev vrednosti spornega predmeta spada v sfero predlagatelja in je, kadar ne izhaja že iz same opredelitve dela sodbe, ki se izpodbija, obvezna sestavina predloga.
predlog za dopustitev revizije – izvajanje dokazov v ponovljenem postopku – prekluzija – dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sme prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku izvesti dokaz, ki ga v prvem postopku ni izvedlo, neizvedba tega dokaza pa ni bila grajana v skladu z določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP.
ZJS člen 57, 57/5. ZSKZ člen 14. ZUN člen 23, 23/1, 23/2.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – prostorski izvedbeni akt – vsebinske značilnosti prostorskih izvedbenih aktov – predpostavke za pridobitev lastninske pravice na podlagi ZJS
Zgolj razglašena razširitev meja grafičnega dela dotedanjih prostorskih ureditvenih pogojev v novih planskih aktih ne more nadomestiti sprejetja (novega) prostorsko izvedbenega akta. Na ta način, namreč z razglasitvijo razširitve meja, se namreč ni mogla doseči konkretizacija, lastna prostorskim izvedbenim aktom, ki je bila potrebna za nadaljnje udejanjanje posegov v prostor.
predlog za dopustitev revizije - pridržana pravica – dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so trditve tožene stranke in na njihovi podlagi ugotovljena dejstva dajala dovolj podlage za obstoj pridržne pravice tožene stranke nad predmeti (obdelovanci) tožeče stranke.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – neizpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev - rok za odpoved - dejanska ugotovitev
Kdaj se je delodajalec seznanil z razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi je dejansko vprašanje, ki je odvisno od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera.
Tožena stranka ne navaja ne v pritožbi ne v reviziji (ki je vsebinsko enaka kot pritožba) ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v presojo sodišča, da je vročevalec opravil ustrezne poizvedbe oziroma storil vse, kar je bil na podlagi določb 140. in 142. člena ZPP dolžan storiti v primeru, ko osebna vročitev naslovniku ni mogoča.
ZGD-1 člen 5, 5/1, 425, 425/2, 429, 429/1, 429/2, 522. ZSReg člen 43.
rok - izbris družbe iz sodnega registra - družba z omejeno odgovornostjo - nadaljevanje prekinjenega postopka - prenehanje d.o.o. po skrajšanem postopku - začetek teka prekluzivnega roka materialnega prava - objava vpisa izbrisa družbe
Opredelitev začetka teka prekluzivnega roka materialnega prava v drugem odstavku 425. člena ZGD-1 se nanaša na objavo vpisa izbrisa družbe iz registra in ne na objavo vpisa sklepa o izbrisu družbe.
ZGD člen 258, 258/1, 258/2. ZPP člen 39, 41, 41/1, 41/2, 215, 339, 339/2-8, 339/2-14, 377, 490.
vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - trditveno in dokazno breme - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - povrnitev premoženjske škode - dovoljenost revizije v gospodarskih sporih - vodenje poslov - dolžnost članov uprav gospodarskih družb - odgovornost poslovodstva za opustitve
Kaj je tisto, kar bi bil moral oškodovalec storiti, in koliko določno mora to za sklepčnost odškodninskega zahtevka zaradi opustitve navesti tožnik, pa je odvisno od vsebine norme, ki predpisuje dolžno ravnanje. Če bi bilo tudi v primeru opustitev dokazno breme povezano s trditvenim, bi moral tožnik dokazati negativno dejstvo, česar pa od njega ni mogoče zahtevati (negativa non sunt probanda).
Kaj predstavlja „vodenje poslov“ in kakšna vestnost in skrbnost pri tem se zahteva od članov uprave, je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej in medsebojno povezano. Pretirano stroge zahteve do članov uprave bi lahko predstavljale hladno prho za potrebno podjetnost, ki je nujno zvezana tudi s tveganji. Vendar v tem primeru ni šlo za poslovno odločitev, ki bi se pozneje izkazala za zgrešeno, ampak za opustitev dolžne skrbnosti – ki je imela povsem jasne in predvidljive posledice.
Člani uprave se ne morejo zgolj s posplošenim sklicevanjem, da izvajanje posameznih opravil ne sodi v delokrog uprave, izogniti odgovornosti za (ne)dosego rezultata pri izpolnjevanju sprejetih obveznosti gospodarske družbe, ki niso del rutine v rednem poslovanju, ampak predstavljajo posle, ki imajo za družbo poseben pomen in lahko povzročajo ekonomske učinke, ki odstopajo od učinkov vsakodnevnega poslovanja družbe.