ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 114. ZPIZ-1 člen 36. ZZZPB člen 25. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 3, 17.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delavec s posebnimi pooblastili - ponudba ustrezne zaposlitve - izbira presežnega delavca - varstvo starejših delavcev
Ker je bil tožnik delavec s posebnimi pooblastili, zanj ne veljajo določbe Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo Slovenije, ampak le določbe ZDR.
V skladu z namenom zakonskih določb (114. člen ZDR, 36. člen ZPIZ-1 in 25. člen ZZZPB) starejši delavec potrebuje varstvo šele, ko dejansko ostane brez zaposlitve in brez pravic iz delovnega razmerja, ne pa že pred tem. Določbo prvega odstavka 114. člena ZDR je zato treba razlagati tako, da mora starejši delavec izpolnjevati te pogoje na dan, ko mu delovno razmerje dejansko preneha (torej po poteku odpovednega roka) in ne že na dan odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
V zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu delavcev ZDR ne zahteva uporabe kriterijev za izbiro delavcev, katerim bo pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, zato delodajalec ni ravnal nezakonito, ko teh kriterijev ni določil.
nadomestilo manjše plače na drugem ustreznem delu - obdobje plačevanja nadomestila - izvršljivost odločbe ZPIZ - čakanje na delo
Določila 190. člena ZPIZ ni mogoče razlagati tako, da pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ki je bila delavcu že dokončno in pravnomočno priznana, preneha zgolj zato, ker so delavcu priznane nove omejitve delovne zmožnosti, vendar ta pri delodajalcu še vedno opravlja prejšnje ustrezno delo, ker mu delodajalec nove ustrezne zaposlitve ni zagotovil.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - voznik kamiona - prevzem in kontrola blaga - pisno opozorilo - zagovor
Kot pogoj za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga se ne zahteva ponovitev enake kršitve, kot je bila tožniku očitana v pisnem opozorilu.
Zaradi tega, ker je bila v vabilu na zagovor tožniku očitana hujša kršitev delovnih obveznosti, za katero je toženka najavljala možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila nezakonita.
ZDR člen 142, 145, 145/2, 145/2-2, 147, 147/7. ZOFVI člen 119, 120. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 44, 62. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (2005) člen 2.
delovna obveznost - delo preko polnega delovnega časa - učna obveznost - priprave na pouk - tajanje učne ure - učiteljica - starejša delavka - dokazna ocena
Drugostopenjska ugotovitev o tem, da je tožnica opravila 5 učnih ur dnevno (polnih in ne le v trajanju 50 minut), po svoji naravi predstavlja ugotovitev dejanske narave. Ker je na ugotovljeno dejansko stanje Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano, je bilo pri odločitvi o reviziji dolžno upoštevati trajanje tožničine učne ure v takšnem obsegu, kot ga je ugotovilo pritožbeno sodišče.
Iz 119. člena ZOFVI resda izhaja, da vzgojno-izobraževalno delo ne obsega le učne obveznosti in priprav, temveč tudi drugo delo, ki je potrebno za uresničitev izobraževalnega programa. Vendar pa v obravnavani zadevi ni mogoče mimo dejstva, da je tožnica starejša delavka, ki je glede na ugotovljeno dejansko stanje dosegla polni delovni čas že z opravljenimi učnimi urami, pripravami na ure in vštetim odmorom med delom. Drugo delo bi tako lahko opravila kvečjemu z delom preko polnega delovnega časa, katerega pa ji tožena stranka zaradi priznanega varstva (2. alinea drugega odstavka 145. člena in sedmi odstavek 147. člena ZDR) ni smela naložiti.
najem poslovnih prostorov - obveznosti najemodajalca - možnost dostopa do prostorov - plačilo najemnine
Revident vidi nasprotje med ugotovitvijo prvostopnega sodišča, da je imel ves čas zagotovljen dostop do najetih objektov in obveznostjo najemodajalca iz 567. člena ZOR. Takega nasprotja ni. Iz razlogovanja revidenta je razbrati, da se dejansko ne strinja z dokazno oceno sodišča, kar pa ni upošteven revizijski razlog.
Neločljivi in sestavni del izjave volje, ki ima lahko v pravu pravne posledice, je njena opredeljenost v pogledu vloge njenega izjavitelja, če to terjajo okoliščine primera. To izhaja že iz splošnega pravila, da je pogodba sklenjena, ko se (i) pogodbeni stranki (ii) sporazumeta (iii) o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ), ki predpostavlja določnost izjave volje tudi v pogledu, za koga naj ima konkretna izjava volje pravne učinke.
ZOR člen 154, 172. ZPIZ-1 člen 276. ZPIZ člen 123, 124, 129, 130.
nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev na delo s skrajšanim delovnim časom - odškodninska odgovornost zavoda - protipravno ravnanje
Tožniku delovno razmerje ni prenehalo kot delovnemu invalidu, ampak zaradi nujnih operativnih razlogov kot trajno presežnemu delavcu, zato zanj določba 124. člena ZPIZ ni uporabljiva.
Napake v postopku, pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja.
zmanjšanje delovne zmožnosti - ocena invalidnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - poziv k izjavi o izvedeniškem mnenju
V postavljenem roku tožnica ugotovitvam izvedenca dr. M. B. ni nasprotovala, tako da naknadnega odklanjanja tega izvedeniškega mnenja, povezanega s predlogi za postavitev novih izvedencev, kar bi vsekakor zavleklo postopek v zadevi, sodišče na podlagi določb 286. a člena ZPP ni bilo dolžno upoštevati. Glede na 15-dnevni rok v pozivu za izjavo o izvedeniškem mnenju, ki je vseboval ustrezni pouk, se tožnica ne more uspešno sklicevati na domnevno otežene kontakte z odvetnikom, saj se tudi od stranke v socialnem sporu utemeljeno pričakuje ustrezna aktivnost, pooblaščenec stranke pa je na podlagi prevzetega pooblastila tudi sicer dolžan samostojno ravnati v korist stranke, ki jo zastopa.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZPOmK člen 10, 10/5, 10/5-4. ZPOmK-1 člen 9, 9/4, 9/4-3.
dovoljena revizija – prevladujoč položaj na trgu – kinematografska distribucija – omejevanje konkurence
O sklopu pomembnih pravnih vprašanj, od katerih je odvisna rešitev revizije, praksa Vrhovnega sodišča, ki je bila po običajni poti prosto dostopna v času, ko je tožnica na podlagi skrbne presoje lahko sprejela (dobro poučeno) odločitev, ali naj vloži revizijo, tožnici še ni mogla biti dovolj zanesljivo vodilo.
Pravo, ki se v pravni teoriji označuje s pojmom zavrnitve dobave (refusal to deal, refusal to supply) in na katerem revidentka gradi svojo kritiko, ni pravno nepomembno, vendar v tej zadevi ni odločilno. Po njem se namreč učinki zavrnitve prizadetega podjetja presojajo izolirano od tretmaja drugih podjetij (v njegovem okviru podjetij v podobnem položaju navadno niti ni). Vendar pa je v tej zadevi pravno pomembna diskriminacija primerljivih subjektov, ki je značilnost zlorabe, ki je bila v dosedanji upravni in sodni presoji poudarjena.
Ker je bila podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 10. 2006 izključno izvršitev pravnomočne sodbe Pdp 1854/2004, ta podlaga pa je z odločitvijo Vrhovnega sodišča (sodba VIII Ips 358/2006) odpadla, je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je tožnici delovno razmerje zakonito prenehalo. Res ni šlo za odpoved pogodbe zaradi enega od razlogov, ki jih izrecno določa ZDR, toda zaradi odpadle pravne podlage je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati v skladu s sedmo alinejo 75. člena ZDR, v zvezi s 13. členom ZDR in OZ. To pa ima za posledico tudi prenehanje delovnega razmerja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija iz razlogov smotrnosti – pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje
V procesni situaciji, v kateri se Okrožno sodišče v Mariboru še ni izreklo o obstoju razloga smotrnosti in v prid združitve več zadev, ki potekajo med družbama T. d. o. o. in Ta. d. d., pa je (zaenkrat) izključeno, da bi Vrhovno sodišče lahko oblikovalo stališče, da obstoji dovolj predvidljiva možnost združitve zadev, ki bi utemeljila tehten razlog za delegacijo iz 67. člena ZPP.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - navedba razloga v pogodbi - vzgoja in izobraževanje - neizpolnjevanje pogojev - transformacija pogodbe o zaposlitvi - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka s tožnico zaradi neizpolnjevanja pogojev po ZOFVI kot specialnem predpisu v nobenem primeru, tudi v primeru neutemeljenih oziroma nedokazanih razlogov za zaposlitev za določen čas po 52. členu ZDR, ne bi mogla skleniti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Iz ZDR (enako velja za prejšnji ZDR) ne izhaja zahteva, da bi moral biti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas izrecno naveden že v pisni pogodbi o zaposlitvi (tako kot je obrazložilo sodišče prve stopnje), temveč ga tožena stranka lahko dokaže tudi v sodnem postopku.
V ZDR ni podlage, da bi se delodajalcu naložilo, da z delavcem po ugotovitvi delovnega razmerja za nedoločen čas na podlagi že pred tem pisno sklenjenih pogodb za določen čas, sklene novo pogodbo o zaposlitvi. V primeru uspešne tožbe delavca za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas po 54. členu ZDR, delavec enostavno nadaljuje delo na delovnem mestu, za katero je nazadnje sklenil pogodbo o zaposlitvi, in sicer s pravicami, ki izhajajo iz te pogodbe.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker tožena stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, le-ta ni dovoljena.
ali je mogoče uveljavljati zamudne obresti od neupravičeno obračunanega in plačanega zneska zamudnih obresti od davka (za obdobje pred izvršljivostjo davčne odločbe) že na podlagi same odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-356/02 z dne 23. 9. 2004 ter od dneva njene objave?
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - krajši delovni čas - izostanek z dela - neudeležba na sestankih
Vestnost opravljanja dela predpostavlja tudi določeno aktivno ravnanje delavca, še posebej v primerih, ko sicer relativno samostojno razporeja svoj delovni čas, vendar nujno tudi v sodelovanju in soodvisnosti od sodelavcev.
ZDR člen 31, 32, 110, 111. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločilno dejstvo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - seznanitev z razlogom za odpoved - dejanska ugotovitev - poziv nazaj na delo - nadomestna zaposlitev
V določenih primerih ne bi bilo upravičeno pričakovati od delavca, da nastopi delo pri prejšnjem delodajalcu takoj, ko ga ta pozove na delo, če ima v trenutku poziva nadomestno zaposlitev, ki je ne more nemudoma prekiniti brez škode zase ali za tretje osebe. To velja tudi za delavca, ki je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja registriral dejavnost samostojnega podjetnika. Delodajalec mora to okoliščino na strani delavca upoštevati in mu omogočiti razumen rok, v katerem bo lahko pred ponovnim nastopom dela pri njem zaključil svoje obveznosti. Vendar je po drugi strani tudi delavec dolžan storiti vse, da se čim prej vrne na delo, brez nepotrebnega in neupravičenega odlašanja in da o tem delodajalca nemudoma obvesti.
S tem, ko je Vrhovno sodišče spremenilo pravnomočno ugodilno sodbo sodišča druge stopnje in potrdilo zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje, je istočasno razveljavilo tudi vse pravne in dejanske posledice pravnomočne sodbe. V spornem primeru to pomeni oživitev dokončnega sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožniku. Posledično je zato tožniku delovno razmerje na podlagi te odločitve (zakonito) prenehalo.
povrnitev premoženjske škode – izgubljeni dobiček od nedovoljene dejavnosti – prepovedana dejavnost
Nedovoljena dejavnost ne more ustvariti podlage za izgubljeni dobiček, ker to ni dobiček, ki bi ga tožnica lahko utemeljeno pričakovala. To stališče tembolj velja, ker je bilo toženki opravljanje dejavnosti prepovedano.