Ker umik revizije ni posebej urejen, veljajo na podlagi 383. člena ZPP zanj smiselno določbe tega zakona o umiku pritožbe. Na podlagi drugega odstavka 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče o njej ne izda odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3004470
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 213, 287. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 39.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnega delavca - zdravstveno stanje delavca - dejavnost vzgoje in izobraževanja - izvedba dokazov
Bistvena za odločitev je dejanska ugotovitev sodišča, da s tožnico primerljiva delavka po enem od kriterijev za določanje presežnih delavcev ni bila pravilno točkovana. Ob pravilnem točkovanju bi dosegla manjše število točk, kar pomeni, da je bila tožnica nezakonito določena kot presežna delavka.
družinska pokojnina - smrt zavarovanca v tuji vojski - uveljavljanje pravic
Za pridobitev pravice do družinske pokojnine po 71. členu ZPIZ ni pomembno, da je pokojni zavarovanec umrl kot pripadnik tuje vojske. Bistveno je, da je na njegovi strani ob smrti izpolnjen eden od pogojev iz prvega odstavka 71. člena ZPIZ. Ker je po dejanskih ugotovitvah sodišča tak pogoj izpolnjen, je pravilna odločitev, da imajo tožnica ter njena otroka pravico do družinske pokojnine glede na to, da izpolnjujejo tudi posebne pogoje za priznanje pravice po ZPIZ.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamudna sodba - obnova postopka - novo dejstvo in dokaz
Postopka, ki se je končal s pravnomočno zamudno sodbo, ni mogoče obnoviti iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP, ker z obnovo takšnega postopka ni mogoče doseči širšega preizkusa kot s pritožbo. Zamudna sodba se namreč po določbi drugega odstavka 338. člena ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To je logična posledica tega, da zamudna sodba temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb.
S tem, ko je sodišče oprlo svojo odločitev na mnenje invalidske komisije, ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Gre za dokaz, ki je bil obravnavan kontradiktorno, v smislu 5. člena ZPP, po katerem mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Ta možnost je bila tožnikoma dana, zato je stališče, da je kontradiktorna obravnava možna le v primeru, če sodišče postavi sodnega izvedenca, zmotno.
Čeprav izvedenskih mnenj invalidskih komisij ni mogoče šteti za mnenja sodnih izvedencev, niso brez dokazne vrednosti. Ti izvidi in mnenja predstavljajo listinske dokaze.
odškodnina zaradi razporeditve k drugemu delodajalcu - elementi odškodninske obveznosti - uveljavljanje morebitne škode
Iz tožbenih navedb ni mogoče ugotoviti, ali je tožniku škoda že nastala oziroma mu zaradi zatrjevane nezakonite razporeditve sploh bo nastala škoda. Eden od elementov odškodninske obveznosti torej ni ustrezno zatrjevan in dokazan.
voznik avtobusa - pokojninska osnova - odmera pokojnine - plačilo za delo preko polnega delovnega časa - poseben delovni pogoj
Ker se je kot posebni delovni pogoj štelo le tisto delo preko polnega delovnega časa, ki ga ni bilo mogoče opraviti v rednem delovnem času niti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa, uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev, je sodišče pravilno presodilo, da tožnik dela preko polnega delovnega časa ni opravljal v smislu posebnega delovnega pogoja oziroma v smislu določb 407. člena ZPIZ-1.
odškodninska odgovornost delodajalca - voznik tovornjaka - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost
Če je tožena stranka naložila vozilo preko dovoljene teže in bi bilo to vzrok za tožnikovo hitro vožnjo (ali pa je k temu, da so se zavore pregrele, prispevalo), je potrebno njeno odgovornost presojati tudi z vidika krivde (131. člen OZ). Če je bil vzrok za hitrost, ki jo je tožnik dosegel pri vožnji po klancu navzdol in za pregretje zavor tudi v preobremenjenosti vozila, je lahko tožena stranka (vsaj delno) tudi krivdno odgovorna.
ZOR člen 600. OZ člen 101, 117, 270, 619, 627, 628, 638, 639, 648.
nogometni klub - podjemna pogodba - izpolnitev obveznosti
Če stranki obveznosti iz podjemne pogodbe ne izvršujeta, to samo po sebi nima za posledico njenega prenehanja. Če ena stranka ne izpolni, kar je dogovorjeno s pogodbo, ugasne obveznost nasprotne stranke, vendar pa le, če krivda za neizpolnitev ni na njeni strani.
uveljavljanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - tožbeni zahtevek
Tako obstoj delovnega razmerja kot obstoj pravic in obveznosti iz delovnega razmerja je vezan na sklenitev oziroma obstoj pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.
Delavec lahko uspešno uveljavlja pravice iz delovnega razmerja le v primeru, da je predhodno (ali sočasno) ugotovljeno, da med njim in delodajalcem obstaja veljavno sklenjena pogodba o zaposlitvi. V primerih predhodnega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi lahko na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR to stori le s tožbenim zahtevkom na ugotovitev, da mu je predhodna pogodba o zaposlitvi nezakonito prenehala veljati (v primeru odpovedi bila nezakonito odpovedana).
ZPP člen 258, 287, 339, 339/2, 339/2-8. ZOR člen 99.
plačilo nagrade - življenjsko zavarovanje - razlaga pogodbenih določil - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - zaslišanje obeh strank
Med strankama je sporna razlaga aneksa oziroma katere so tiste pravice, ki na njegovi podlagi pripadajo tožnici in v kakšnem obsegu (višina nagrade). Z namenom razjasnitve vsebine dogovora med strankama bi zato sodišče moralo upoštevati tožničin dokazni predlog in zaslišati tudi njo, ne pa le zakonite zastopnice tožene stranke.
pravnomočna sodba o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja - reintegracija - poziv nazaj na delo - neodziv delavca - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - odpoved delavca - pisna oblika pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka bi lahko tožniku zaradi pasivnosti (ker se ni odzval pozivu nazaj na delo oziroma je delo odklanjal) odpovedala pogodbo o zaposlitvi (npr. zaradi kršitve pogodbenih obveznosti iz vzpostavljenega delovnega razmerja). Tega ni storila, pač pa je redno odpoved podal tožnik, ki je imel za to podlago v določilu prvega odstavka 81. člena ZDR. Izpodbijana sodba zato pravilno ugotavlja, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z iztekom odpovednega roka.
Poziv za vrnitev na delo, ki ga je tožena stranka naslovila na tožnika pred pravnomočnostjo odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, zanj ni bil zavezujoč.
Po sodni praksi Vrhovnega sodišča tako iz obdobja pred veljavnostjo ZDR/02 kot po njem, v primeru obstoja elementov delovnega razmerja le-to obstaja, pa čeprav med strankama ni bilo sklenjeno v pisni obliki.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstvo med pričo in podpredsednico pristojnega sodišča
Ker je stranka postopka brat sodnice za postopanje pristojnega sodišča, ki je tudi podpredsednica sodišča, se je v nadaljevanju postopka izpričala možnost dvoma strank o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča s tem, ko je določitev drugega stvarno pristojnega sodišča predlagal sam tožnik in ko ima v dojemanju zunanjega videza nevtralnosti in neodvisnosti sojenja zanesljivo pomemben učinek tudi dejstvo, da je bila s pristojnega sodišča prenešena pristojnost na drugo sodišče v kazenskem postopku, v katerem sta na en ali drug način udeleženi stranki tega (pravdnega) postopka.
obnova sodega postopka – nova dejstva in novi dokazi – ugotavljanje dejanskega stanja v sodnem postopku
Vrhovno sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, o pritožbi je odločilo na podlagi dejstev, ugotovljenih v upravnem postopku. Zato v obravnavanem primeru iz razloga po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1 ni mogoče dovoliti obnove.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0013399
ZPP člen 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - prodaja kmetijskega zemljišča - razveljavitev pogodbe - vsebina tožbenega zahtevka - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali bi moral tožnik zahtevati razveljavitev prodajne pogodbe, ki jo je toženec sklenil s tretjo osebo, glede na to, da prenos lastninske pravice po tej pogodbi še ni bil vpisan v zemljiški knjigi,
- ali naknadna sklenitev pogodbe s tretjo osebo vpliva na odločitev o utemeljenosti zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
predlog za dopustitev revizije – dokazna ocena – dokazno breme – prosta presoja dokazov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Dokazna ocena je bila opravljena v skladu z metodološkim napotkom iz določbe 8. člena ZPP, torej z upoštevanjem rezultatov dokazovanja na podlagi posamično in skupno ovrednotenih vseh izvedenih dokazov. Zato v toženčevem predlogu načetih vprašanj ni mogoče razreševati iztrgano in neodvisno od rezultatov celotnega dokazovanja v konkretnem primeru – kar velja tudi za dokazno breme, ki se utegne premikati od ene k drugi stranki v odvisnosti od stanja v določenem postopku, s tem pa tudi ne razreševati teh vprašanj z učinkom načelne oziroma univerzalne sporočilnosti (kriterij pomembnosti za zagotovitev pravne varnosti in enotnosti uporabe prava iz 367.a člena ZPP).
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. ZPP-D člen 130. ZNZGP člen 3, 7a.
predlog za dopustitev revizije – obstoj sodne prakse – ugotovitev obstoja lastninske pravice – nacionalizacija - nepremičnina na območju cone B - vložitev predloga za dopustitev revizije in revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker o pravnih vprašanjih, ki jih tožnik izpostavlja v predlogu za dopustitev revizije, obstaja skladna in ustaljena sodna praksa, pogoji za dopustitev revizije v obravnavanem primeru niso izpolnjeni.
Vrhovno sodišče je o tožnikovem predlogu za dopustitev revizije meritorno odločilo. Ker taka odločitev nujno implicira odločitev o nedovoljenosti direktne revizije in ker je tožnik „podal revizijo“ le podredno za primer, da „sodišče oceni, da je revizija možna po prej veljavnem pravu“, je odpadla potreba po izvedbi nadaljnjega postopka z revizijo kot podredno (in neposredno nedovoljeno) uveljavljanim izrednim pravnim sredstvom.
SPZ člen 44, 44/2. ZPP člen 360, 360/1. ODZ paragraf 1468.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobra vera - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Pritožbeno sodišče je odgovorilo na vprašanje temelja pridobitve tožničine lastninske pravice na sporni parceli, opredelilo pa se je tudi do zemljiškoknjižnega stanja parcele kot tudi do priglašanja sporne parcele v zapuščinskem postopku.