prekluzija - pravočasna navedba dejstev - pogoj nekrivde - izvenzakonska skupnost - obstoj zunajzakonske skupnosti
Tožencev ni mogla razbremeniti posledic zamude na naroku za glavno obravnavo z dne 1. 2. 2008 podana navedba, da za zadevna dejstva pred prvim narokom preprosto nista vedela. Vrednost takšnih in podobnih izgovorov je prenizka za izpolnitev pogoja nekrivde iz drugega odstavka 286. člena ZPP.
neplačilo sodne takse za tožbo – domneva umika tožbe – vrnitev v prejšnje stanje – odvetnikova upokojitev in zastopanje stranke - izkazanost opravljenega pravniškega državnega izpita
Opravičljiv razlog za vrnitev zadeve v stanje pred zamudo roka za plačilo sodne takse za tožbo na podlagi naloga ni podan, če je odvetnik po prejemu naloga en teden iskal svojo stranko, nato pa odpotoval v tujino in tam zaradi zatrjevane duševne stiske ostal še po poteku roka za plačilo sodne takse, danega v nalogu. Zatrjevana duševna stiska namreč ni nastala nenadoma in zaradi nje torej ni bila onemogočena izpolnitev, poleg tega pa zatrjevana duševna stiska ni z ničemer izkazana.
Ker se je tožničin odvetnik, za katerega je v sodnem spisu izkazano tožničino pooblastilo za vložitev tožbe, po vložitvi tožbe upokojil, pritožbo pa je vložil po upokojitvi in čeprav zanjo posebej ni predložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče štelo, da kot pooblaščenec izpolnjuje ta pogoj za zastopanje.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 34. ZPP člen 105.a, 105.a/1, 105.a/2, 105.a/3.
neplačilo sodne takse za tožbo – domneva umika tožbe - odvetnikova upokojitev in zastopanje stranke – izkazanost opravljenega pravniškega državnega izpita
Ker sodna taksa za tožbo ni bila plačana najkasneje v roku, ki ga je določilo sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je štelo, da je tožba umaknjena in je zato ustavilo postopek.
Ker se je tožničin odvetnik, za katerega je v sodnem spisu izkazano tožničino pooblastilo za vložitev tožbe, po vložitvi tožbe upokojil, pritožbo pa je vložil po upokojitvi in čeprav zanjo posebej ni predložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče štelo, da kot pooblaščenec izpolnjuje ta pogoj za zastopanje.
ukrep gradbenega inšpektorja – akt, ki se izpodbija v upravnem sporu – sklep o dovolitvi izvršbe – poseg v pravice ali pravne koristi - začasna odredba
S sklepom o dovolitvi izvršbe se tožnikoma naložena obveznost glede odstranitve nelegalno zgrajenega objekta le prisilno izvršuje in se torej o njej ne odloča ponovno ter se je ne spreminja ali se na drug način posega v njune pravice ali pravne koristi.
vročanje - vročitev sodbe obdolžencu - osebna vročitev - nadomestna vročitev – zahteva za varstvo zakonitosti – zahteva državnega tožilca
Tudi za vrhovnega državnega tožilca velja prepoved vložitve zahteve za varstvo zakonitosti iz razloga zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
ZOR člen 177, 177/3, 192, 192/1, 200, 203. OZ člen 171.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - deljena odgovornost - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - vožnja sopotnika na motorju brez varnostne čelade - vožnja z voznikom brez vozniškega izpita - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Res je, da ZOR tako v tretjem odstavku 177. člena kot tudi v prvem odstavku 192. člena govori o krivdi oškodovanca, vendar je sodna praksa izoblikovala jasno stališče, da nikakor ne gre za krivdo v smislu odgovornosti za povzročitev škode temveč sodišče ugotavlja le prispevek oškodovanca k nastanku škode.
Ob ugotovitvi, da je tožnik vedel, da voznik motorja nima opravljenega vozniškega izpita, je pravilna ocena sodišč prve in druge stopnje, da je bilo ravnanje tožnika, ki je kljub temu pristal na skupno vožnjo z motorjem, do takšne mere neskrbno, da je s tem delno prevzel tveganje za škodljive posledice in je zaradi tega z 10% sam prispeval k nastanku škode.
Dolgotrajnost prebivanja v spornih prostorih ni mogla spremeniti njihove namembnosti, v sodni praksi pa je bilo že pojasnjeno tudi, da s samovoljnimi preureditvami praviloma nihče ni mogel izboljšati svojega položaja v škodo drugega.
ZOR člen 200. ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3, 378.
povrnitev nepremoženjske škode – zvin vratne hrbtenice – višina odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v reviziji
Revizija vsebuje polemiko s posamičnimi ugotovitvami in mnenji treh medicinskih izvedencev in z dejanskimi ugotovitvami prvostopenjskega sodišča, ki so rezultat ocene vseh izvedenih dokazov, tako medicinske dokumentacije, kot izvedenskih mnenj. Tožeča stranka torej s svojim obravnavanjem treh izvedenskih mnenj v resnici izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar v reviziji ni dovoljeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - službovanje matere stranke v postopku v stavbi sodišča - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča
Dejstvo, da je mati ene od pravdnih strank zaposlena v stavbi, v kateri posluje stvarno in krajevno pristojno sodišče, službeni in prijateljski stiki z njimi in prijateljstvo toženčeve družine pred razvezo zakonske zveze tožničinih staršev ter sodnice, ki ji je zadeva dodeljena v obravnavo, ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo.
predlog za dopustitev revizije - pravno vprašanje ni pomembno za odločitev v zadevi - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V predlogu za dopustitev revizije načeto procesnopravno vprašanje bi načelno sicer utegnilo biti zanimivo za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, vendar je za konkreten primer nepomembno, ker tožničin pravni položaj v tej zadevi ni v ničemer odvisen od odgovora nanj.
ZPP člen 314, 319, 367, 367a, 367a/1, 367a/1-1, 367b, 367b/1, 367c, 367c/2. ZPP-D člen 130, 130/2.
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - seštevanje prisojenih zneskov po delnih sodbah - zagotovitev pravne varnosti - odstop od sodne prakse - obstoj škode - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - novela ZPP-D
Zmotno je stališče tožene stranke, da je v pravdni, v kateri je bilo izdanih več delnih pravnomočnih sodb, potrebno na koncu upoštevati vse prisojene zneske, jih sešteti in šele potem odločiti, ali je revizija (oziroma predlog za dopustitev revizije) dovoljena ali ne.
Neutemeljen je predlog za dopustitev revizije zaradi zagotovitve pravne varnosti s trditvami, da tožnik ni utrpel nobene poškodbe in mu ni nastala nobena škoda, ko pa so prestale pritožbeni preizkus dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča o tožnikovih poškodbah ter posledično o telesnih bolečinah in nevšečnostih.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - delna oprostitev odgovornosti objektivno odgovorne osebe
Uporaba pravila o delni oprostitvi odgovornosti objektivno odgovornega iz tretjega odstavka 153. člena OZ pride v poštev v primeru, ko oškodovanec le delno pripomore k nastanku škode.
ZUS-1 člen 59, 59/2, 75, 75/2. ZDavP-1 člen 32, 32/1. ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD člen 394.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - vrnitev preveč plačanega davka – plačilo na podlagi prisilne izterjave - pravna naslednica izbrisane družbe – aktivni družbenik - bistvena kršitev določb postopka – glavna obravnava – sklicevanje na tožbene navedbe in ugovore
Za presojo o zahtevi za vračilo preveč plačanih davkov in prispevkov je v obravnavanem primeru relevantna določba prvega odstavka 32. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-1, na podlagi katere je treba ugotoviti, ali je davčni zavezanec plačal več, kot je bil dolžan plačati.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - odmera davka – zastaranje pravice do odmere – tek zastaranja - pravna sredstva
Po presoji Vrhovnega sodišča revident neutemeljeno primerja inštitut zastaranja pregona v kazenskem pravu z inštitutom zastaranja v postopku odmere davka. Gre za različna pravna postopka, urejena v različnih zakonih, v katerih je inštitut zastaranja urejen različno.
Sodišče prve stopnje, ki je spoznalo obsojenca za krivega storitve enega kaznivega dejanja, kar izhaja tako iz izvirnika sodbe (s katero je bila tudi kazen izrečena le za eno kaznivo dejanje), kot tudi iz obrazložitve pisno izdelane sodbe, je ravnalo pravilno, ko je zapis o dveh kaznivih dejanjih v izreku pisno izdelane sodbe popravilo s posebnim sklepom (prvi odstavek 365. člena ZKP).