URS člen 26. ZOR člen 360, 360/1. ZPP člen 339, 339/2-8.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost države - izbrisani - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - zastaranje odškodninske terjatve
Sodišče druge stopnje je na podlagi navedenih trditev tožnika ocenilo tudi, da je tožniku tako premoženjska kot nepremoženjska začela nastajati z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in se je ustalila v nekaj letih, najkasneje do leta 1999, ko je bila izdana tudi Ustavna odločba št. U-I-284/1994. Navedeno odločbo je sodišče druge stopnje v svoji obrazložitvi izpostavilo le zato, ker je poudarilo, da so oškodovanci, ne glede na okoliščine posamičnega primera, najkasneje takrat izvedeli za obstoj okoliščin, pod katerimi je v odškodninskem pravu lahko podana odgovornost za povračilo škode. Iz obrazložitve sodišča druge stopnje izhaja, da po oceni sodišča za odločitev o zastaranju tožnikovih odškodninskih zahtevkov izdaja navedene ustavne odločbe ni ključnega pomena, zato tudi ni utemeljen očitek, da je sodišče druge stopnje z upoštevanjem pritožbene novote poseglo v tožnikovo pravico do izjave in tako zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pravilna je ocena sodišča druge stopnje, da tožnikova nepremoženjska škoda predstavlja kontinuiteto istega osebnostnega stanja. Zato je pravilen sklep, da je bila njegova bodoča nepremoženjska škoda predvidljiva in pričakovana. Na začetek teka zastaralnega roka namreč ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih. Drugačna razlaga bi izigrala institut zastaranja, saj bi pomenila, da lahko oškodovanec kadarkoli uveljavlja odškodnino za vsako leto nastajajočo škodo ne glede na začetek njenega nastajanja.
Odškodninska terjatev za škodo zaradi izgube ali zmanjšanja osebnega dohodka ne spada med občasne terjatve, ki zastarajo ob dospelosti vsake posamezne dajatve, pač pa zastaranje za te terjatve teče od dne, ko se je izvedelo za škodo in za povzročitelja.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - vračilo trošarine – trošarinski izdelki, ki se uporabijo (kot sestavina) za izdelavo drugih trošarinskih izdelkov – razlaga predpisa – namenska razlaga – sistemska razlaga
Iz besedila celotnega prvega odstavka 30. člena ZTro izhaja, da je vračilo trošarine omogočeno za primere, ko bi to povzročilo ekonomsko neupravičeno oziroma nesmotrno obdavčitev, do česar pride, če je npr. dvakrat obdavčena ista substanca ali če je obdavčen izdelek, ki je tako ali drugače umaknjen z domačega tržišča. Izhajajoč iz takšne sistemske razlage predpisa vračilo trošarine v obravnavanem primeru ne bi bilo upravičeno, saj z obdavčitvijo energenta, ki se uporablja pri proizvodnji piva, ne pride do dvojne obdavčitve iste substance.
Ker je druga toženka solidarni porok k obema leasing pogodbama, pomeni zastaranje glavnih obveznosti (obveznosti iz leasing pogodb) tudi zastaranje poroštvenih obveznosti.
Če glede odločilnih dejstev obstaja nasprotje o tem, kar se navaja v sodbi o vsebini upravne odločbe in samo upravno odločbo, je vselej podana absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
OZ člen 171. ZIKS-1 člen 93, 93/1. Pravilnik o izvrševanju nalog paznikov (2001) člen 13.
odgovornost države - opustitev dolžnega nadzora v zaporu - varnost obsojencev - povrnitev škode zaradi napada na zapornika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Ker ni bilo ugotovljeno, da bi zavod sploh kakorkoli ukrepal v smislu določbe 13. člena Pravilnika o izvrševanju nalog paznikov v smeri preprečitve vnaprej napovedanega napada (če se izvzame ponudba premestitve tožnika, ki iz v nadaljevanju pojasnjenih razlogov ni relevantna), je pravilen zaključek o protipravnosti opustitve na njegovi strani.
tožba zaradi posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine – objektivni rok za tožbo
Rok za vložitev tožbe 30 dni prične teči takrat, ko je bilo storjeno posamično dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Rok je objektiven in ni pomembno, kdaj je bil tožnik z dejanjem seznanjen.
Ker je bila revidentova prijava zavrnjena, zaradi neizpolnjevanja izključevalnega pogoja zadostnega števila prijavljenih kadrov (vsebina zadeve), nadaljnja izpostavljena pravna vprašanja v zvezi z drugimi pogoji in merili, ne morejo biti pomembna pravna vprašanja, saj niso pomembna po vsebini zadeve.
Vprašanje pristojnosti vlade za odločanje o izbiri koncesionarja zahteva le splošen odgovor, ki pa v teoriji in praksi ni sporen.
Presoja dejanskega stanja, primernosti ter strokovne utemeljenosti pogoja oziroma merila ne more biti predmet presoje Vrhovnega sodišča.
Presoja obstoja hudih posledice je možna le, če revident v skladu z dokaznim bremenom svoje navedbe konkretizira in izkaže. Revident pa zatrjevane izgube dela in odpuščanja ne konkretizira in z ničemer ne izkazuje, pri čemer tudi ne pojasni in ne izkaže, ali opravlja dimnikarsko dejavnost kot svojo izključno dejavnost, ali jo opravlja še v kakšni drugi občini. Vse to pa je za presojo zelo hudih posledic odločilnega pomena.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZPP člen 367.a, 367.a/1. ZDoh-1 člen 106, 106/1.
dohodnina – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - osebna olajšava – razlaga določbe – jasna in določna norma
Ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (na katerega bi bilo treba odgovoriti zaradi zagotovitve pravne varnosti), če je vsebina zakonske določbe jasna in določna in je to mogoče ugotoviti že z njenim branjem ter za njeno razumevanje dodatna razlaga (po kateri od uveljavljenih metod pravne razlage oziroma argumentacije) ni potrebna.
Glede na ugotovitev, da sta tožnika sama sklenila posojilni pogodbi, po katerih sta se izposojena zneska denarja zavezala toženki vrniti v skladu s pogodbenimi določili, neupravičena obogatitev tožene stranke ni podana.
razpravno načelo - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - omejitev intimnih stikov - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Toženka v pritožbi ni trdila, da bi sodišče oprlo sodbo na dejstva, ki jih nobena od strank ne bi zatrjevala. Pojem dejanskega stanja je v tem primeru potrebno vezati na sodbo, torej na dejansko stanje, ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje, in ne na trditveno gradivo, vsebovano v tožbi.
Omejitve pri intimnih stikih z ženo in otroki lahko pomenijo nevšečnost pri zdravljenju.
začasna odredba – pravnomočno zavrnjen zahtevek o glavni stvari – pravni interes
Če je o zadevi že pravnomočno odločeno in je tožnikov zahtevek pravnomočno zavrnjen, potem izdaje začasne odredbe po 32. členu ZUS-1, s katero naj bi se zahtevek zavaroval, ni več mogoče izdati.
ZZDej člen 29, 29/1. ZUS-1 člen 79, 79/1, 82, 82/1.
prenehanje pooblastil v.d. direktorja zdravstvenega doma – podlaga za prenehanje pooblastil – sklep sveta zavoda o razrešitvi - drugo sodno varstvo – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je bilo v obravnavani zadevi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, Vrhovno sodišče ni moglo presoditi, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
sklep o uvedbi izvršbe – zavrženje tožbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – poseg v pravico, obveznost ali pravno korist – napačen pravni pouk
Odločitev o pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi je vseboval izvršilni naslov, to je odločba, s katero je bila pritožniku naložena takojšnja ustavitev gradnje in odstranitev spornega objekta. Ta ukrep se z izpodbijanim sklepom le prisilno izvršuje, ker pritožnik naloženega ukrepa ni izpolnil sam, zato zoper tak sklep upravni spor ni dopusten.
ukrep inšpektorja za delo – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in Ustavnega sodišča – zelo hude posledice za stranko – glavna dejavnost - stečaj
Če revident zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča ne izkaže z navedbo sodnih odločb Vrhovnega sodišča, ni podan pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če revident navaja, da ima odločitev v zadevi zanj zelo hude posledice in bo ob plačilu moral v stečaj, mora v potrditev teh navedb predložiti dokazila, iz katerih izhaja njegovo finančno stanje in s tem stečajni razlog.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 83. ZPP člen 95, 95/2, 108, 108/2. ZTuj člen 32.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca – dovoljenost revizije – zavrženje - novo pooblastilo odvetnika za vložitev revizije
Za dovolitev revizije mora biti predhodno ugotovljeno, da je revizija (tako kot vsaka vloga) popolna. Za popolno revizijo mora biti izkazano tudi pooblastilo revidenta odvetniku za vložitev revizije, saj je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi zastopanje po pooblaščencu z opravljenim pravniškim državnim izpitom po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 obvezno. Po določbi drugega odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se skladno z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1, pa mora za vložitev izrednih pravnih sredstev odvetnik predložiti novo pooblastilo.
ničnost odločbe o državljanstvu – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme - pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker gre v obravnavanem primeru za odločanje o ničnosti odločbe o državljanstvu, ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, in zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če revident v reviziji ne pove, v čem naj bi bilo v obravnavanem primeru pomembno pravno vprašanje, ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident z zatrjevanjem, da mu izpodbijana odločitev onemogoča uveljavljanje pravic pred sodišči, to je pravico do odškodnine, ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ni namreč navedel, katere konkretne posledice lahko z zavrnitvijo tožbe zanj nastanejo, da bi jih sodišče lahko presojalo.
Ne glede na določbo 88. člena ZDen pa po presoji Vrhovnega sodišča predhodno ugotavljanje ničnosti spornih kupoprodajnih pogodb pred pristojnim sodiščem ni predhodno vprašanje v smislu ZUP, saj je tudi brez njegove rešitve mogoče rešiti obravnavano denacionalizacijsko zadevo.