gostinstvo – podaljšani obratovalni čas - soglasje za obratovanje v podaljšanem delovnem času – pravni interes za tožbo – tožba vložena po poteku koledarskega leta na katerega se nanaša pridobitev soglasja
Ker odločbo za podaljšani obratovalni čas izdaja pristojni organ lokalne skupnosti za vsako posamezno koledarsko leto posebej, si tožeča stranka s tožbo, vloženo po poteku koledarskega leta, na katero se je nanašala pridobitev soglasja, svojega pravnega položaja v zvezi s postopkom pridobitve soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času ne more več izboljšati in zato zanjo nima pravnega interesa.
Tožena stranka v predlogu navaja kot sporno pravno vprašanje kršitev postopka, ne navaja pa nobenih okoliščin, ki bi kazale na pomembnost tega pravnega vprašanja za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
OZ člen 336, 336/1, 352, 352/3, 357, 357/3. ZOZP člen 7, 7/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-97 člen 4.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice – zastaranje regresne terjatve – začetek teka zastaralnega roka
Začetek teka zastaralnega roka je vezan na trenutek, ko je zavarovalnica pridobila pravico od toženca terjati plačilo regresa (prvi odstavek 336. člena OZ). Ta pa je nastopil šele z izplačilom odškodnine oškodovancu, nič prej.
OZ člen 131, 131/1, 132. ZOZP člen 7. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 370, 370/3.
povrnitev nepremoženjske škode - prometna nesreča - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - postavitev novega izvedenca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazovanje - izpodbijanje dokazne ocene
Revizijsko sodišče ni dejanska, temveč izključno pravna instanca, zato je pritožbeno preizkušena dejstvena podlaga sodb nižjih sodišč za revizijsko sodišče zavezujoča. Bodisi izrecne bodisi v preobleko procesne kršitve odete revizijske navedbe, usmerjene v njeno relativizacijo ali predrugačenje, so zato neupoštevne in revizijsko sodišče nanje ne odgovarja.
Obsojenka, ki se je z neznanim storilcem najprej dogovarjala o storitvi kaznivega dejanja izsiljevanja, sama večkrat klicala in nato posodila telefon neznanemu storilcu za klic oškodovanca, kasneje pa oškodovancu še sama zagrozila preko njegove gospodinjske pomočnice, je izvrševala zakonske znake kaznivega dejanja izsiljevanja oziroma sodelovala pri njegovi izvršitvi (in ni šlo le za njen prispevek k poskusu storitve kaznivega dejanja).
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5. ZST-1 člen 12, 12/1, 13, 13/1, 13/2, 34, 34/1, 34/5.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - pooblastilo odvetniku za vložitev izrednega pravnega sredstva - novo pooblastilo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks
Sodišče je predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo, saj odvetniška družba ni priložila novega pooblastila za vložitev revizije.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pristojnost sodišča sodišča splošne pristojnosti in upravnega sodišča - pristojnost za odločanje o razveljavitvi sklepov sindikata - izključitev člana sindikata
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ali je odločitev o razveljavitvi sklepov izredne konference Sindikata ... praviln.
URS člen 19, 35, 51. ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 66, 67, 67/1, 67/3. ZNP člen 31, 31/3, 37.
postopek napotitve na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pristojnost - pritožba zoper sklep - rok za odločitev o pritožbi
Ker sodišče ne more odreči odločitve o zadevi, za katero je pristojno, mora odločiti, četudi instrukcijski rok že poteče, potek roka pa na vsebinsko odločitev ne more (ne sme) vplivati. Sodišče torej zaradi poteka roka ne sme in ne more odločiti drugače, kot bi sicer; če odloči drugače, odloči materialnopravno zmotno.
Ob presoji utemeljenosti sprejema osebe na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je treba obnašanje zadržane osebe presojati celovito v določenem (daljšem) časovnem obdobju, saj bi zgolj posamično, izolirano dejanje lahko narekovalo druge ukrepe.
URS člen 39, 39/1, 40. ZMed člen 26, 26/1, 42, 42/1, 42/2.
pravica do objave popravka - pravica do svobode izražanja - javni interes - konkurenca ustavnih pravic - svoboda tiska
Pravica do objave odgovora ni pravica dostopa do medijev in tudi ni izraz pravice svobode izražanja, pač pa vanjo posega. Zato že zakon, še v večji meri pa sodna praksa pri njunem varstvu opredeljujeta in iščeta ustrezno ravnovesje med tema pravicama. Tisti kriterij, ki posameznika upravičuje do posega v svobodo tiska, je javni interes. Zakon ne opredeljuje, kaj je javni interes. Zato njegovo vsebino ugotavlja in presoja sodišče ob upoštevanju okoliščin vsakokratnega primera in tehtanju obeh konkurenčnih si pravic.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odvetnik s sedežem na območju pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščine, da je stranka postopka odvetnik s sedežem pisarne na območju sicer stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ni mogoče uvrstiti med „druge tehtne razloge“ za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi – posebni preiskovalni ukrepi - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen – navidezni odkup – tajno opazovanje – pravica uporabe svojega jezika v postopku – razlogi o odločilnih dejstvih
Z odredbo za navidezni odkup prepovedane droge, izdano zoper soobsojenca, je zajeto tudi delovanje obtoženca kot njegovega izpolnitvenega pomočnika.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. ZPP člen 360, 360/1. ODZ paragraf 1640, 1468.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - zakonita posest - dobroverna posest - dolžina priposestvovalne dobe - sprememba zakona med tekom priposestvovalne dobe - standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje
Zaradi delno drugačne nove ureditve v ZTLR je v sodni praksi nastalo nekaj dilem, katera pravila je treba uporabiti v primerih, ko je prišlo do spremembe zakona med samim tekom priposestvovalne dobe in kako ravnati z dolžino rokov. Ta vprašanja so bila razrešena s sprejemom načelnega mnenja na XXIII. skupni seji Zveznega sodišča, republiških vrhovnih sodišč in Vrhovnega vojaškega sodišča 14. in 15. 12. 1983. Ker je 20-letna priposestvovalna doba tako na podlagi pravnih pravil ODZ kot na podlagi ZTLR potekla v vsakem primeru leta 1989, je vprašanje, ali je mogoče in pravilno v tej zadevi uporabiti 10-letno priposestvovalno dobo iz ZTLR, pravno nepomembno.
Pritožbeno sodišče je v skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP dolžno presoditi le tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. V pritožbeni odločbi ni nujno ponoviti vseh dokaznih argumentov, ki jih je navedlo že prvostopenjsko sodišče, pa tudi ne ponoviti vseh pravnih predpisov, na katere se je pravilno oprlo prvostopenjsko sodišče. Dovolj je, da iz razlogov pritožbene odločbe izhaja, da se je pritožbeno sodišče seznanilo s pritožbenimi razlogi in da jih ni enostavno prezrlo.
Tožnikovo ime je navedeno v naslovu članka in tudi vsebina se tiče pretežno tožnika, njegovega poslovnega delovanja (zastopanja gospodarskih družb), povezanosti z drugimi osebami in možnega izkupička, ki bi ga lahko dosegel v primeru prodaje določenih zemljišč. Že zgolj to kaže, da je pogoj iz prvega odstavka 26. člena ZMed izpolnjen.
predlog za dopustitev revizije - enotnost in obstoj sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V zvezi s presojo ničnosti predlagatelj ni izkazal neenotnosti sodne prakse višjih sodišč, prav tako pa tudi ni opredelil glede katerega načelnega vprašanja v zvezi z veljavnostjo sklenjenega dogovora sodne prakse Vrhovnega sodišča ni.
ZPD člen 4, 5, 6, 6/1, 7, 7/1, 24, 24/1, 51. Pravilnik o uporabi ZPD člen 16, 16/7, 20, 37. ZDavP člen 15, 202. ZDDPO člen 9, 12, 39, 41. ZUP člen 8. ZDDV člen 34, 40, 40/1, 40/8.
davek od prometa proizvodov – davek od dobička pravnih oseb - davek na dodano vrednost – prodaja proizvodov – prodajna cena - prihodki – nabava goriva – fiktivne nabave – ponarejeni računi – odbitek vstopnega DDV – odhodki – uveljavljanje davčne olajšave – priznanje olajšave po uradni dolžnosti – prevozne storitve – gradbene storitve – pogojna davčna oprostitev – prodaja blaga brez obračuna davka od prometa proizvodov - odbitek DDV, ki ga zaračuna oseba, ki ni identificirana za namene DDV
Med prihodke iz poslovanja sodijo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in ne samo pribitek nad stroški (marža).
Stroški iz naslova nabave blaga, za katere je ugotovljeno, da so fiktivni, ne znižujejo davčne osnove za davek od dobička pravnih oseb, prav tako pa od teh nabav ni dopustno uveljavljati odbitka vstopnega DDV.
Davčne olajšave po ZDDPO mora davčni zavezanec uveljavljati in se mu ne priznajo po uradni dolžnosti.
Prevozne storitve ne sodijo med gradbene storitve po ZPD.
Za uveljavljanje pogojne davčne oprostitve po ZPD mora biti izjava kupca popolna, kar pomeni, da mora vsebovati tudi podatek o predmetu poslovanja.
Davčni zavezanec, registriran za namene DDV, ne sme odbiti vstopnega DDV na podlagi računov, ki mu jih izstavi drug davčni zavezanec, ki za namene DDV ni registriran.
predlog za dopustitev revizije - obstoj sodne prakse - pravica do enakega varstva pravic - odsotnost z naroka - skrbnost pooblaščenca - dovoljenost revizije zoper sklep glede vrnitve v prejšnje stanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Upoštevajoč, da je odvetnici moralo biti znano, da mati tožnika ne more tožnika zastopati na naroku pred okrožnim sodiščem, da je šlo v družinsko pravni zadevi za postopek odločanja o začasni odredbi, kjer sme priti do preložitve naroka le izjemoma, da sta bila oba naroka razpisana le z uro zamika, ocena sodišč prve in druge stopnje, da bi pooblaščenka morala ravnati skrbneje, ne odstopa od drugih tovrstnih primerov, zaradi česar ni izkazana verjetnost, da je prišlo do kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – razlog smotrnosti – prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov – povečanje stroškov stranke zaradi prenosa pristojnosti
Čeprav je zakonodajalec v primeru prenosa pristojnosti po 105a. členu ZS predvidel določeno povečanje stroškov za stranke, lahko tudi v takih primerih razlogi iz 67. člena ZPP narekujejo prenos pristojnosti na drugo (ali pa nazaj na prejšnje) stvarno pristojno sodišče.
nepravilno zavrženje tožbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba Ustavnega sodišča – Uredba kot posamični akt – meje tožbenega predloga
Tožnik s tem, ko v svojem primarnem tožbenem predlogu predlaga, da se Uredba odpravi, predlaga, da se odpravijo vsi njeni členi, tudi 44. člen, ki ima ob upoštevanju sklepa Ustavnega sodišča, št. U-I-217/08 z dne 2. 10. 2008, naravo posamičnega akta. Pritožnik s primarnim tožbenim predlogom torej izpodbija tudi posamični akt (44. člen Uredbe), akt, ki ga v skladu s četrtim odstavkom 5. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o tožbi v delu, s katerim pritožnik izpodbija posamični akt (44. člen Uredbe), meritorno.