odgovornost za prekršek – odgovornost samostojnega podjetnika posameznika – odgovornost odgovorne osebe - ne bis in idem
Ista fizična oseba ne more biti za isti prekršek hkrati kaznovana kot samostojni podjetnik posameznik (drugi odstavek 13. člena ZP-1) in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika (15. člena ZP-1).
stvarna pristojnost - postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - hitri postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - seštevek kazenskih točk
Kriterij za ugotavljanje pristojnosti za odločanje o prekršku je predpisana in ne izrečena stranska sankcija.
Izjeme iz drugega odstavka 52. člena ZP-1 je potrebno razlagati restriktivno.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - postopek o prekršku - hitri postopek - zahteva za sodno varstvo - kršitev materialnih določb zakona
Čeprav v obravnavani zadevi obstajata dve odločbi o istem prekršku, zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper odločbo, s katero načelo ne bis in idem ni bilo kršeno, ni mogoče ugoditi.
ZP-1 člen 156, 156-4. ZVCP-1 člen 190, 190/1-1, 190/1-2, 190/5.
kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrška - stek prekrškov - navidezni stek - pogoji za udeležbo v prometu
Storilec, ki je v cestnem prometu udeležen z neregistriranim vozilom, vedno izpolni tudi zakonske znake prekrška po petem odstavku v zvezi z 2. alinejo prvega odstavka 190. člena ZVCP-1, ker vozilo ni označeno s predpisanimi registrskimi tablicami.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - opis dejanskega stanja - opis prekrška
Za presojo, ali je bil v konkretni zadevi obdolžencu zagotovljen pošten postopek (dana zadostna možnost, da se seznani z obremenilnimi dejstvi ter se do njih opredeli), je odločilno, ali navedbe v opisu dejanskega stanja, ki je bil sestavljen po vložitvi zahteve za sodno varstvo in s katerim obdolženec ni bil seznanjen, po vsebini presegajo navedbe kratkega opisa dejanskega stanja v obvestilu o zaznavi prekrška v povezavi z navedbami v plačilnem nalogu.
ZP-1-UPB3 člen 42, 42/1, 42/3, 59, 59/3, 156, 156-3.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - pretrganje zastaranja - postopek z zahtevo za sodno varstvo
Če je med posameznimi dejanji organov, pristojnih za postopek, ki merijo na pregon storilca prekrška, minilo več kot dve leti, je postopek o prekršku oziroma pregon za prekršek zastaral.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - postopek o prekršku - hitri postopek - odločitev prekrškovnega organa - zahteva za sodno varstvo - kršitev materialnih določb zakona
Če je pregon zastaral ali če so podani drugi razlogi, ki izključujejo pregon (pravnomočno razsojena stvar), prekrškovni organ odloči, da ne bo izdal odločbe o prekršku oziroma vložil obdolžilnega predloga.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005357
ZP-1 člen 57. ZVCP-1 člen 122, 122/3.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti – opis prekrška – kraj storitve – plačilni nalog
Opredelitev kraja prekrška v plačilnem nalogu s podatki Uredbe o kategorizaciji državnih cest (na regionalni cesti 709, 8615, km 4), dodatno konkretizirana v opisu dejanskega stanja, ki je bil priloga zahtevi za sodno varstvo, zadostuje za konkretizacijo storitve prekrška.
Obvestilo policiji na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP ni nedovoljen dokaz, saj so take izjave pridobljene zakonito, skladno z zakonskimi pooblastili policije in jih zato tudi ni potrebno izločiti iz spisa.
LOKALNA SAMOUPRAVA - VOLITVE - ČLOVEKOVE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS1012783
URS člen 3, 43, 44.
varstvo ustavnih pravic – prekinitev postopka volilnih opravil
S prekinitvijo postopka volilnih opravil za volitve v organe lokalnih skupnosti do odločitve o referendumskem vprašanju o volilnem sistemu ni poseženo v ustavni pravici oz. 43. oz. 44. člen Ustave RS.
ZD člen 120, 121, 122. ZOR člen 359. ZPP člen 380, 380/2.
preužitkarska pogodba - smrt prevzemnika - dedovanje prevzemnikovih obveznosti - argument teleološke redukcije - analogna uporaba pravil, ki veljajo za pogodbo o dosmrtnem preživljanju
Ker uporaba splošnega pravila o dedovanju pogodbenih obveznosti vzpostavlja ustrezno ravnotesžje med položajema strank preužitkarske pogodbe v primeru prevzemnikove smrti, analogna uporaba pravil, ki veljajo za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pa bi pomenila vse prej kot zanemarljivo omejitev lastninske pravice prevzemnikovih dedičev in neutemeljeno neuravnotesženost pogodbe v korist preužitkarja, ni razlogov za sklep, da za primer smrti prevzemnika med izvrševanjem preužitkarske pogodbe ne velja 359. člen ZOR in da gre zato za prikrito pravno praznino.
odgovornost šole - podlage odškodninske odgovornosti - poškodba učenca pri igri - pravni standard potrebne skrbnosti šole - izvajanje nadzorstva
Skrbno nadzorstvo se je kazalo (tudi) v takojšnji zaznavi nerodnega doskoka tožnice pred poškodbo in v danem ji opozorilu, ki je bilo glede na okoliščine povsem ustrezno sredstvo zagotovitve njene varnosti. Takšno opozorilo je bila tožnica glede na svojo starost sposobna razumeti ter upoštevati pri samostojni igri na igralu, ki ni bilo nevarno in ki ga je tožnica v preteklosti že velikokrat uporabljala. Pretiran nadzor in prepoved bi bila namreč v dani situaciji, to je pri igri, z zgolj minimalnim tveganjem, v nasprotju s cilji pedagoškega procesa.
Stališče, da je odločilen trenutek za presojo časovne veljavnosti novele ZOZP-A trenutek, ko je zavarovalnica sodno uveljavljala svoj povračilni zahtevek, je materialnopravno pravilno.
Premoženje, ki je predmet pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja, ne spada v zapuščino prednika, pa čeprav se kateri od dedičev ni strinjal z izročitvijo. Če dedič, ki se ni strinjal z izročitvijo, v takšnem primeru uveljavlja pravico do nujnega deleža, zapuščine pa ni ali je premajhna za pokritje nujnega deleža, se izročeno premoženje šteje za darilo. V zapuščino pa se to darilo vrne samo v obsegu, v katerem je prikrajšan nujni delež – vendar le, če nujni dedič to zahteva (40. člen ZD). Tako kot pri pravici izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj tudi izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža nima za posledico absolutne, retroaktivne razveljavitve izročilne pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnik in potomec, ampak ima le relativne učinke - pravno dejanje izgubi učinek le proti nujnemu dediču in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža. Izven teh okvirov pa ostane izročilna pogodba v veljavi.
Meritorno odločanje o ugotovitveni tožbi, za katero stranka nima pravnega interesa, je lahko le relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki bi jo osma toženka morala uveljavljati v pritožbi. Ker tega ni storila, je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da po uradni dolžnosti iz tega razloga ne more posegati v sodbo sodišča prve stopnje.
dovoljenost revizije - navadno sosporništvo na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - deljive obveznosti - zavrženje revizije
Ker je toženka na podlagi izpodbijane sodbe dolžna vsakemu od tožnikov plačati znesek, ki ne presega razveljavljenega praga, njena revizija ni dovoljena.
ZPP-D člen 130, 130/2. ZPP člen 367, 367/1, 367/2, 367/3, 367a, 374, 374/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pravnomočno končanje postopka - uporaba določb novele ZPP-D - zavrženje revizije
S prvostopenjsko sodbo, izdano pred uveljavitvijo ZPP-D, ki jo je pritožbeno sodišče razveljavilo, postopek ni bil končan. Taka sodba je izgubila vse pravne učinke, zato ni upoštevna pri ugotavljanju uporabe zakona po drugem odstavku 130. člena ZPP-D.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obseg preizkusa - nedovoljeni dokazi - osebna preiskava brez odredbe sodišča - sum uničenja dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti
Podanost suma, da bo tisti, ki se ga preiskuje, uničil dokaze, sodišče ob opravljanju kontrole osebne preiskave presoja v vsaki konkretni zadevi posebej na podlagi dejstev in okoliščin, ki jih je imela policija, ki oziroma ko se je odločala, ali naj se opravi osebna preiskava.
O prevari po določbi 49. člena OZ je mogoče govoriti tedaj, ko sopogodbenik aktivno zavaja drugega sopogodbenika, da bi ga napeljal k sklenitvi pogodbe.