dovoljenost revizije - navadno sosporništvo na aktivni strani - navadno sosporništvo na pasivni strani - vrednost spornega predmeta - deljive obveznosti - zavrženje revizije
V postopku sta udeležena dva aktivna in dva pasivna sospornika, pri čemer ne gre za solidarno denarno obveznost. Revizijsko relevantna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe tako znaša 1.160,55 EUR (četrtina zneska 4.642,20 EUR) in zato ni presežen prag dovoljenosti revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča v drugih sporih
Subjektivno toženčevo prepričanje o preteklih napačnih odločitvah po presoji Vrhovnega sodišča ne more razumno utemeljevati dvoma v nepristranskost sodišča.
Ne glede na to, da obstoj splošnega interesa oziroma javne koristi v trenutku, ko je predlagateljica prevzela posest nepremičnin, med udeležencema ni sporen, je nezakonito njeno ravnanje, s katerim je sporni nepremičnini najprej vzela v posest in na njiju zgradila infrastrukturo (za potrebe mejnega prehoda), dvanajst let kasneje pa je bila izdana odločba o razlastitvi in uveden postopek za določitev odškodnine.
Pravilno je stališče sodišča, da se pri določitvi višine odškodnine za razlaščeno nepremičnino ne upošteva vrednost tega, kar je razlastitveni upravičenec zgradil na nepremičnini.
Soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe je podano le takrat, kadar pogodbeni stranki soglašata glede pogodbenega tipa, saj sicer ni mogoče določiti relevantnih bistvenih sestavin pogodbe.
ZD člen 120, 121, 122. ZOR člen 359. ZPP člen 380, 380/2.
preužitkarska pogodba - smrt prevzemnika - dedovanje prevzemnikovih obveznosti - argument teleološke redukcije - analogna uporaba pravil, ki veljajo za pogodbo o dosmrtnem preživljanju
Ker uporaba splošnega pravila o dedovanju pogodbenih obveznosti vzpostavlja ustrezno ravnotesžje med položajema strank preužitkarske pogodbe v primeru prevzemnikove smrti, analogna uporaba pravil, ki veljajo za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pa bi pomenila vse prej kot zanemarljivo omejitev lastninske pravice prevzemnikovih dedičev in neutemeljeno neuravnotesženost pogodbe v korist preužitkarja, ni razlogov za sklep, da za primer smrti prevzemnika med izvrševanjem preužitkarske pogodbe ne velja 359. člen ZOR in da gre zato za prikrito pravno praznino.
Sodišče bi lahko ugodilo predlogu sodnega depozita le v primeru, če bi predlagatelj hkrati z izjavo, da kupuje stvar, poskusil izročiti kupnino nasprotni udeleženki, ta pa brez utemeljenega razloga izpolnitve ne bi sprejela ali pa bi jo s svojim ravnanjem preprečila.
NEPRAVDNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - POPRAVA KRIVIC
VS0013326
ZIKS člen 145, 145a, 145b. ZDen člen 16 - 50. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (ZPSP). Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe.
vrnitev zaplenjenega premoženja - razveljavljena kazenska sodba - podržavljenje po zakonu - Odlok AVNOJ - poprava krivic - denacionalizacija - oseba nemške narodnosti - vmesni sklep
Ker je bil enak namen podržavljanja premoženja tako v kazenskih postopkih kot na podlagi samih predpisov, je po svojem namenu, to je popravi krivic, enaka ureditev vračanja podržavljenega premoženja po ZDen in po ZIKS. Zato je tudi vrnitev podržavljenega premoženja v svojem bistvu enotna, četudi je urejena v različnih zakonih.
O prevari po določbi 49. člena OZ je mogoče govoriti tedaj, ko sopogodbenik aktivno zavaja drugega sopogodbenika, da bi ga napeljal k sklenitvi pogodbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obseg preizkusa - nedovoljeni dokazi - osebna preiskava brez odredbe sodišča - sum uničenja dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti
Podanost suma, da bo tisti, ki se ga preiskuje, uničil dokaze, sodišče ob opravljanju kontrole osebne preiskave presoja v vsaki konkretni zadevi posebej na podlagi dejstev in okoliščin, ki jih je imela policija, ki oziroma ko se je odločala, ali naj se opravi osebna preiskava.
ugovor pravnomočno razsojene stvari - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka
Pravilno je stališče sodišča, da je pravna in dejanska podlaga zahtevka za ugotovitev lastninske pravice na podlagi trditev, da je bil tožnik dejanski kupec stanovanja, in zahtevka za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju različna in da zato ugovor pravnomočno razsojene stvari ni utemeljen.
ZOR 154. OZ 131. ZVPSBNO 4, 16, 16/3, 21. ZPP 212, 216, 243.
povzročitev škode - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - obstoj škode - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - višina odškodnine - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - merila ESČP - merila ZVPSBNO - dokazovanje - dokaz z izvedencem - splošno znana dejstva - sodno znano dejstvo - odločanje po prostem preudarku - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Presoja kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je vselej (ne glede na to, ali je denarna odškodnina zahtevana za nepremoženjsko ali premoženjsko škodo) podvržena merilom ESČP oziroma ZVPSBNO. Medtem ko so ta merila odločilna tudi pri odmeri višine odškodnine za nepremoženjsko škodo (16. člen ZVPSBNO), je pri odločanju o premoženjski škodi presoja vzročne zveze ter obstoja oziroma višine škode vezana le na določila splošnega odškodninskega prava.
gradbeno dovoljenje - pravica graditi – poseg v tuj zračni prostor – dokazilo o soglasju soseda
Ključni razlog za zavrnitev tožbe ni bil v tem, da naj bi prizadeti stranki svoje soglasje za revidentov poseg v zračni prostor njune nepremičnine izrecno odrekli, temveč v tem, da je sodišče menilo, da soglasij mejašev ni mogoče šteti za dokaz o pravici graditi po določbah 36. člena ZGO.
Pravica graditi, ki je po 36. členu ZGO (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 59/96) materialni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, je veljavno izkazana samo, če investitor predloži zemljiškoknjižni izpisek, pogodbo ali drugo listino, ki bi bila sposobna za vpis takšne pravice v zemljiško knjigo. Tega, da bi bilo soglasje oziroma privolitev prizadetih strank za investitorjev poseg v zračni prostor njune nepremičnine podano v takšni obliki, pa revident niti ne zatrjuje.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - plačilo prejemkov iz delovnega razmerja - zaposlitev pri samostojnem podjetniku
Predmet spora je uveljavljanje denarnih izplačil iz delovnega razmerja tožnika pri tožencu, samostojnem podjetniku posamezniku. Kasnejša izguba statusa samostojnega podjetnika na odgovornost toženca kot tožnikovega delodajalca ne more vplivati.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožnik uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke v zvezi s tatvino blaga iz skladišča, za katero ga je obremenila, sprožila zoper njega postopek odpovedi in njegovo ime objavila na oglasni deski. Gre za obveznost delodajalca, ki izvira iz delovnega razmerja oziroma je v zvezi z delovnim razmerjem.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – GRADBENIŠTVO – UPRAVNI SPOR
VS1014627
ZGO-1 člen 152. ZUS-1 člen 32, 32/2.
ukrep gradbenega inšpektorja – začasna odredba – težko popravljiva škoda – javna korist
Rušitev nelegalno zgrajenega objekta sama po sebi ne more predstavljati težko popravljive škode. Z izvršitvijo inšpekcijske odločbe se tudi ne bo poseglo v pravice tožnikov, saj tožnika z nelegalno gradnjo nista pridobila pravic, ki bi jih varoval pravni red.
Prav zaradi varovanja pravnega reda je sodišče prve stopnje pravilno tudi skladno z načelom sorazmernosti upoštevalo prizadetost javne koristi, ki bi bila tudi po presoji Vrhovnega sodišča lahko okrnjena ob morebitni ugoditvi zahtevi za izdajo začasne odredbe, s katero bi se odložila izvršitev izpodbijanega akta.
zavrženje predloga - pokojnina - predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije po zakonu
V socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, razen v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja, je revizija vselej dovoljena. Tak spor je tudi spor o pravici do priznanja in izplačila pokojnine.