OZ člen 133, 133/3, 179. URS člen 72. ZVO člen 5, 9, 10. ZPP člen 380, 380/1.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - prekomerne imisije – hrup zaradi tovornega prometa – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – povrnitev škode, ki presega običajne meje – načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – zmanjšanje odškodnine – odstop od sodne prakse – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij - tožnici sodita v skupino tistih, ki so bili zelo obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Drugi toženec je bil prekomernim vplivom s ceste izpostavljen nekoliko krajši čas. Hiša tožnikov je od ceste oddaljena 7 metrov, prvi tožnik in tretja tožnica, oba zaposlena v gostinskem lokalu mirne narave v pritličju hiše, sta se v relevantnem obdobju, tj. od začetka marca 2004 do konca oktobra 2008, praktično ves čas zadrževala v tej hiši. Drugi tožnik, v spornem obdobju študent Ljudske univerze v Gornji Radgoni in Univerze v Ljubljani, pa je bil zdoma v povprečju po nekaj ur na teden. V neposredni bližini hiše je križišče, ki je zavoljo nenehnega speljevanja in zaviranja vozil pred njim še dodatno prispevalo k motenju.
Višina odškodnine zaradi imisij - hiša tožnikov je od ceste oddaljena le 3 metre; drugotožnica je upokojenka in se je v relevantnem obdobju zadrževala pretežno doma; prvotožnica je bila v tem času 2 leti nezaposlena, 2 leti pa zaradi zaposlitve določen čas odsotna od doma; tretjetožnik je bil zaradi zaposlitve še več odsoten od doma kot prvotožnica.
Višina odškodnine zaradi imisij - stanovanje tožnikov je od ceste oddaljeno petnajst metrov, prva tožnica in drugi tožnik sta bila v relevantnem obodbju zaradi službenih obveznosti zdoma odsotna okoli osem ur dnevno, tretji tožnik pa do leta 2007 zaradi šolskih obveznosti v povprečju okoli 8 ur dnevno, nato pa zaradi študijskih obveznosti le še šest ur dnevno; v neposredni bližini je rondo, kar je bilo zaradi speljevanja in zaviranja vozil za tožnike posebej moteče, dodaten hrup pa so povzročali tudi poki pnevmatik na motornih vozilih.
Znižanje odškodnine: Stanovanje tožnikov je od ceste oddaljeno 5 metrov, tožnika (oba zaposlena) pa sta bila v relevantnem obdobju, to je od sredine decembra 2003 do konca oktobra 2008, določen čas (v času službe) odsotna od doma. V odškodnini je upoštevana tudi ugotovitev, da je v neposredni bližini njunega stanovanja prehod za pešce, kar je bilo posebej moteče zaradi speljevanja in zaviranja vozil.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - prekomerne imisije – hrup zaradi tovornega prometa – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – povrnitev škode, ki presega običajne meje – načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – zmanjšanje odškodnine – dopuščena revizija -odstop od sodne prakse
Višina odškodnine zaradi imisij - hiša tožnikov je od ceste oddaljena 14 metrov. Prvotožnik je bil v relevantnem obdobju, tj. od sredine januarja 2004 do konca oktobra 2008, dve leti zaposlen in zato odsoten 8 ur na dan, nato doma, pri čemer je bil eno leto brezposeln in nato upokojen. Drugotožnica je bila upokojenka in zato ves čas doma, tretjetožnica pa je bila brezposelna in se je prav tako pretežno zadrževala doma. Prekomeren hrup je bil povzročen predvsem, ko so tovorna vozila zavirala, potem pa speljevala pred prehodom za pešce ali zaradi vključevanja traktorja na traktorsko cesto v neposredni bližini in pri prevozu čez ti. „žabjeke“.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - prekomerne imisije – hrup zaradi tovornega prometa – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – povrnitev škode, ki presega običajne meje – načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – zmanjšanje odškodnine – dopuščena revizija - odstop od sodne prakse
Višina odškodnine zaradi imisij - prvi tožnik sodi v skupino tistih, ki so bili najbolj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša prvega tožnika je od ceste oddaljena 8 metrov. V relevantnem obdobju (57 mesecev) je bil eno leto brezposeln in se je pretežno zadrževal doma, tri leta in devet mesecev pa je bil zaposlen in zaradi službenih obveznosti delno odsoten.
ZOR člen 200. ZVO člen 5, 9, 10. ZPP člen 378, 380, 380/1, 384, 384/1.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - prekomerne imisije – hrup zaradi tovornega prometa – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – povrnitev škode, ki presega običajne meje – načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – zmanjšanje odškodnine – odstop od sodne prakse – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij - tožniki sodijo v skupino tistih, ki so bili manj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša tožnikov je od ceste oddaljena 20 do 22 metrov. Drugi tožnik se je v relevantnem obdobju, tj. od avgusta 2006 do konca oktobra 2008, zadrževal pretežno doma, prva tožnica je bila zaposlena in v tem času odsotna, tretji tožnik pa je bil kot učenec odsoten približno tretjino dneva. V bližini stanovanjske hiše je križišče s cestnim otokom, nedaleč stran pa odtočni kanali, kar je bilo posebej moteče zaradi zadevanja tovornih vozil vanje.
prisilna izterjava davčnega dolga – odločba po 56. členu ZDavP - neizvršen sklep o prisilni izterjavi – banka kot zavezanec – dovoljena revizija
Če banka ne ravna po sklepu, s katerim je odrejena prisilna izterjava, in ne vloži ugovora v roku, se davčni dolg izterja od nje. Odločba po 56. členu ZDavP je nov in samostojen izvršilni naslov, po katerem je zavezanec za plačilo banka in ne zavezanec iz sklepa o prisilni izterjavi. Ker gre za samostojno obveznost banke, ta zoper odločbo ne more uveljavljati ugovora, ki se nanaša na obveznost zavezanca po sklepu o prisilni izterjavi.
ZDoh člen 13. ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/4, 63, 63/1, 76, 94, 94/1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
dohodnina – dividende – dobiček iz preteklih let – progresivna stopnja – poprečna davčna stopnja – uporaba določbe 13. člena ZDoh – izjema od splošnega progresivnega obdavčenja - metoda za omilitev progresivne davčne stopnje – združitev zadev
Uporaba 13. člena ZDoh, kot metode za omilitev progresivne davčne stopnje, je predvidena zgolj za posebne primere, ko bi zavezanec nek dohodek, ob običajnem teku stvari, moral dobiti v določenem letu, pa ga je prejel šele čez nekaj let, ali pa ga je prejel za več let vnaprej. Za odmero davka iz dohodka iz naslova dividende je pomemben trenutek, ko delničar pridobi pravico zahtevati izplačilo dividende, torej ko skupščina družbe sprejme sklep o uporabi bilančnega dobička, in pri tem ni pomembno, kdaj je družba ustvarila dobiček. Zato uporaba 13. člena ZDoh v takem primeru ne pride v poštev.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. EZ člen 59, 59/1, 59a, 59a/1, 59a/3. ZGO-1 člen 54. ZUreP-1 člen 93, 93/1.
gradnja daljnovoda – postopek za omejitev lastninske pravice – postopek izdaje gradbenega dovoljenja – povezanost postopkov - začasna odredba – zadržanje izvršitve upravnega akta – začasna ureditev stanja – zadržanje zakonskih posledic začetka postopka
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da v obravnavanem primeru ni podlage za izdajo zahtevane začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1. Sporno pravno razmerje, to je uvedba postopka omejitve lastninske pravice s služnostjo v javno korist, je sicer eden od možnih materialnopravnih pogojev za graditev omenjenega daljnovoda, saj je začetek postopka omejitve lastninske pravice po določbah prvega in tretjega odstavka 59. a člena EZ tako pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (po 54. členu Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 mora namreč investitor izkazati poleg drugih pogojev za dovolitev gradnje tudi pravico graditi) kot tudi eden od pogojev za začetek gradnje zgolj na podlagi gradbenega dovoljenja, čeprav pravica graditi (na podlagi služnosti v javno korist) niti še ne obstaja. Toda navedena medsebojna pravna zveza po presoji Vrhovnega sodišča še ne pomeni, da je predlagana začasna ureditev stanja pravno dopustna. Tožeča stranka namreč predlaga, naj sodišče začasno uredi stanje na način, ki pomeni zadržanje zakonskih posledic začetka postopka omejitve lastninske pravice.
ZDen člen 44, 44/1, 44/3, 85. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
denacionalizacija – določitev vrednosti podržavljenega premoženja - izhodiščna vrednost – sedanja vrednost - (ne)prilagajanje izhodiščne vrednosti – nezakonitost odloka
Ker korekcija izhodiščne vrednosti zemljišč dosedaj še ni bila opravljena, izhodiščne vrednosti iz 4. točke Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije ni dopustno uporabiti.
ZUS-1 člen 5, 5/1, 36, 36/1-4, 77. ZUP člen 274, 274/1-2. ZVojI člen 105.
priznan status žrtve vojnega nasilja - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - dovoljenost upravnega spora – odprava pozitivne odločbe – poseg v pravni položaj
Ne glede na določbo prvega odstavka 5. člena ZUS-1 (ki upravno sodno varstvo omejuje le na tiste akte, s katerimi je upravni akt na podlagi izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, če je bil z njimi postopek odločanja končan), je treba po mnenju Vrhovnega sodišča upravno sodno varstvo dopustiti zoper dokončen upravni akt, s katerim je na podlagi izrednega pravnega sredstva pozitivna pravnomočna upravna odločba odpravljena ali razveljavljena, odločanje o zadevi pa vrnjeno v nov postopek oziroma prepuščeno odločanju v novem postopku, in s tem dopustiti presojo, ali je bilo izredno pravno sredstvo zakonito uporabljeno.
URS člen 22. ZPP člen 4, 339, 339/2-1, 347, 348, 355, 358, 358-2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo neposrednosti - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - pritožba zoper sodbo - postopek s pritožbo - pritožbena obravnava - dopuščena revizija - pravica do poštenega obravnavanja - postopek z rednimi pravnimi sredstvi - dvom v dokazno oceno - pogoji za spremembo prvostopenjske sodbe pred sodiščem druge stopnje
V določbah ZPP ni podlage za kabinetno spremembo prvostopenjske dokazne ocene, ki sloni (tudi) na neposredno izvedenih dokazih.
ZOR člen 178, 178/2. ZTVCP člen 59, 59/1. ZPP člen 243.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – deljena odgovornost – obojestranska krivda – kršitev cestno prometnih predpisov – izvedenec
Tožnik ni mogel zanesljivo sklepati, da bo v nastali prometni situaciji zavarovanka tožene stranke naredila premik v levo. Glede na takšno dejansko ugotovitev je pravilna materialnopravna presoja o porazdelitvi odgovornosti med tožnika in toženko v razmerju 75:25.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – popravni sklep – poprava pisno izdelane sodbe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - nova obravnava pred sodiščem prve stopnje
Če sodišče prve stopnje ne opravi procesnega dejanja, na izvedbo katerega opozori sodišče druge stopnje, se kršitev določbe tretjega odstavka 397. člena ZKP upošteva le, kadar zaradi tega pride do kršitev drugih določil postopka, ki predstavljajo poseg v pravice strank v postopku.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – premoženjskopravni spor – nedenarni tožbeni zahtevek – vrednost izpodbijanega dela tožbenega zahtevka – velikost deležev na skupnem premoženju – zavrženje revizije
V premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v (ulomku ali odstotkih izraženem) deležu od ocenjene oziroma določene vrednosti spornega predmeta.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti utemeljuje dokazne predloge (katerih izvedbo je sodišče zavrnilo) z lastnim razumevanjem izvedenih dokazov, gre po vsebini za izpodbijanje dejanskega stanja, kar ni dopustno.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 279.
ugotovitev državljanstva - popravni sklep – zahtevek za izrek ničnosti popravnega sklepa – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Vprašanje, ki ga izpostavlja revident (ali lahko upravna enota zgolj s popravnim sklepom, ne da bi obnovila upravni postopek, po več letih, na škodo stranke, vsebinsko spremeni pravnomočen in izvršljiv sklep ter kakšno izredno pravno sredstvo ima prizadeta oseba na voljo zoper takšen sklep) ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve, saj se v obravnavani zadevi ne presoja pravilnost postopanja upravnega organa, niti se ne ugotavlja, katera pravna sredstva ima na voljo prizadeta oseba za izpodbijanje takšnega sklepa, pač pa zgolj, ali so izpolnjeni pogoji za izrek ničnosti upravnega akta, ki ga je izdal upravni organ in ki ga revident izpodbija. Kdaj se lahko izreče odločba oziroma sklep za ničnega, pa je jasno in taksativno navedeno v 279. členu ZUP.
Zgolj dejstvo, da se bodo obdolžencu očitana kazniva dejanja dokazovala z zaslišanji prič, za sklepanje o danosti pripornega razloga koluzijske nevarnosti ne zadošča.
Po sodni praksi je kot veliko nehvaležnost mogoče šteti le ravnanja, ki so po pomembnosti taka, da razumno opravičujejo preklic darila. Zato je treba ob presoji pravnega standarda velike nehvaležnosti opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem.