pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - sklep o odreditvi pripora - odločanje zunajobravnavnega senata o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora - sklicevanje na listine, ki jih v času izdaje sklepa o odreditvi pripora ni bilo v spisu - pridržanje osumljenca - zaslišanje osumljenca v določenem roku - odklonitev zagovora zaradi vpliva heroina
Pri odločanju o pritožbi lahko sodišče preizkuša pritožbene navedbe z vsemi dokazi, ki so v spisu v času odločanja, ne glede na to, ali so v korist ali v škodo obdolženca, razen če bi odločitev o pritožbi oprlo izključno na takšna nova dejstva in nove dokaze, ki jih izpodbijana odločba nima.
Po odreditvi pripora bi preiskovalni sodnik moral, če je štel, da obd. D. ob zaslišanju dne 15.6.1998 ni bil sposoben dati zagovora, nemudoma zaslišati obdolženca, ko je bil za to sposoben, sicer bi se lahko štelo, da mu je bila kršena pravica do obrambe v smislu 2.odst.203.čl. ZKP.
S kaznivim dejanjem, ki se očita D.D.-ju (neupravičena proizvodnja in promet z mamili), in obstojem nevarnosti, da bi ga ponovil, se povzroča nevarnost za zdravje in življenje ljudi, saj je splošno znano, da uživanje mamil, zlasti tako nevarnih kot je heroin, pogosto vodi v psihično in organsko odvisnost od njih, kar povzroča hudo okvaro zdravja in tudi smrt odvisnikov. Zaradi nevarnosti takih hudih posledic za zdravje in življenje ljudi je pripor sorazmeren ukrep.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - popolnost zahteve za odkup stanovanja - predložitev pisne izjave o okoliščinah iz člena 128/2 SZ
Namen SZ je privatizacija stanovanj pod ugodnimi pogoji. To pa pomeni, da je odklonitev sklenitve prodajne pogodbe izjema in ne pravilo. Te izjeme pa mora raziskati in utemeljiti lastnik stanovanja. Temu pa je namenjen 30 dnevni rok, v katerem to lahko stori. To, da imetnik stanovanjske pravice ni lastnik drugega nepremičnega premoženja in da ne gradi družinske stanovanjske hiše, je torej okoliščina, ki naj jo razišče lastnik stanovanja v okviru svojih možnosti. Izjava imetnika o tej okoliščini ni sestavni (obligatorni) del zahteve za odkup stanovanja.
ZOR člen 200. ZPP (1977) člen 129, 129/5, 387, 400, 400/1.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - revizija - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - nova dejstva in novi dokazi v reviziji
Višina nepremoženjske škode je sicer res tudi materialnopravno vprašanje in zato sodi tudi v presojo po uradni dolžnosti. Vendar pa je ta presoja zelo omejena. Stranka mora v reviziji navesti pravnoodločilne okoliščine, zaradi katerih meni, da je prvostopno oz. drugostopno sodišče zmotno razsodilo o višini te škode oz. o višini odškodnine zanjo.Tožena stranka je v pritožbi obširno izpodbijala višino odškodnine, vendar s pritožbo ni uspela. V reviziji pa načenja zgolj vprašanje vzročne zveze med škodo in pravilnim zdravljenjem, kar pa je nedovoljena revizijska novota.
Odstop dednega deleža sodediču pomeni pogodbo civilnega prava, obligacijskopravno razmerje pa med sodediči nastane v takem primeru že s trenutkom sklenitve sporazuma in podpisom le tega pred sodiščem (in ne morda s trenutkom izdaje sklepa o dedovanju, ki je le deklaratornega pomena).
Pravna podlaga darilne pogodbe je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjencev, kar je lahko pogojeno z različnimi motivi (nagibi). Nagib je zato lahko tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo in s tem postane del pravne podlage darilne pogodbe. Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla (prvi odstavek 51. člena ZOR), je s tem posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanje pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni vrniti (četrti odstavek 210. člena ZOR). Zato ni mogoče zahtevati razveljavitve pogodbe, ker le-ta preneha veljati, pač pa je mogoče zahtevati le vrnitev darila."
prodaja - ara - odgovornost za neizpolnitev pogodbe - vrnitev are
Tožniki so upravičeno verjeli toženki, da prodaja parcelo, na kateri je možna takojšnja gradnja. Zato je pravilna tudi nadaljnja materialnopravna presoja po 80. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), da tožniki za razdrtje pogodbe niso odgovorni. To pa pomeni, da mora tožena stranka vrniti prejeto aro. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na opustitve tožnikov, ko pa je bila sama tista, ki je povzročila zaupanje v predloženo dokumentacijo in zagotovilo, za kakšno parcelo gre oz. za kakšen predmet kupoprodajne pogodbe gre. Stranka, ki sama povzroči pri nasprotni stranki mnenje o odločilni pravni ali dejanski okoliščini za sklenitev posla, pa čeprav za to ni kriva, iz tega ravnanja ne more uveljavljati koristi zase, razen če ji zakon takšno korist posebej priznava.
odločanje v mejah postavljenega tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme pravdnih strank
Uvodoma je treba pojasniti osnovno načelo, ki je zapisano v 2. členu ZPP, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Te mora tožeča stranka navesti v tožbi, kjer mora navesti po določilu 186. člena ZPP poleg zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev še dejstva, na katera opira svoj zahtevek in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Enako velja za toženo stranko, ki mora v odgovoru na tožbo pojasniti vse svoje ugovore. Če je torej toženec menil, da so podani razlogi, ki bi lahko privedli do ugotovitve, da je posojilna pogodba nična, bi moral te navesti v odgovoru na tožbo ali vsaj med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Revizijsko sklicevanje na določilo 141. člena ZOR je prepozno, pa še to je tako pavšalno, da iz njega ni mogoče razbrati, kaj naj bi povzročilo oderuškost posojilne pogodbe.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost
Očitki revizije, da je objektivna odgovornost, ki izhaja iz traktorja kot nevarne stvari, podcenjena, niso utemeljeni. Traktoristu namreč ni mogoče očitati napačne smeri vožnje, tudi hitrost njegove vožnje je bila bistveno manjša kot kolesarjeva. Tehtanje teh okoliščin v povezavi z že opisanimi kršitvami, pa pokaže, da je ocena deleža odgovornosti za oba udeleženca prometne nesreče pravilna.
preužitkarska pogodba (pogodba o dosmrtnem preživljanju - izročilna pogodba) - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - aktivna legitimacija dedičev
120. člen ZD v drugem in tretjem odstavku ureja možnost pogodbene stranke, da zahteva razvezo pogodbe. V drugem odstavku ureja primere, ko pogodbeni stranki živita skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno. Pravica do razveze pogodbe zaradi neznosnosti skupnega življenje je osebna pravica in ne preide na dediče. To je tudi razumljivo, saj je neznosnost skupnega življenja odvisna od subjektivne presoje prizadetega. Drugače je z razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki je urejena v tretjem odstavku 120. člena ZD. Izpolnjevanje pogodbe se presoja po objektivnih kriterijih, saj gre za premoženjsko pravico, ki preide na dediče. Če je torej F.K. za časa svojega življenja imel pravico zahtevati razvezo pogodbe iz razloga, ker P. nista izpolnjevala svojih obveznosti, ta pravica pripada tudi njegovim dedičem.
pogodba o delu - obveznost naročnika - določitev cene - izračun z izrecnim jamstvom
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da sta se pravdni stranki nedvomno dogovorili, da bo tožnik izdelal oziroma popravil določene stvari, toženka pa se je kot naročnica zavezala, da mu bo za to plačala. Plačilo sta določili potem, ko je tožnik opravil izmere, torej je šlo za pogodbeno dogovorjeno ceno. Ker tožnik ni niti dokazoval, niti dokazal, da je med delom prišlo do neogibne prekoračitve cene in da je to predočil naročnici, je po določilu tretjega odstavka 624. člena ZOR izgubil terjatev zaradi morebitnih večjih stroškov od tistih, ki jih je predvidel ob sklenitvi ustne pogodbe o delu.
stanovanjska pravica - najemna pravica - najemna pogodba - tožba na izpraznitev stanovanja - krivdni razlogi na strani najemnika - izvršitev sprememb v stanovanju in vgrajeni opremi - neplačevanje najemnine - motenje drugih stanovalcev pri uporabi stanovanja - najpotrebnejši prostori - status osebe, ki ima po pravnomočni sodbi pravico do najpotrebnejših prostorov
Vgraditev vrat v del hiše in s tem torej gradbeni poseg v tujo hišo, ki jo stori oseba, ki lahko v tej hiši le začasno biva, je poseg v lastninsko pravico, poleg tega pa tudi poseg, ki ga ureja 5. alinea 1. odstavka 53. člena SZ.
Čeprav je bil toženec upravičen do najpotrebnejših prostorov na podlagi pravnomočne sodbe, je vendarle treba toženčevo pravico bivanja v spornih prostorih presojati po navedenih določbah SZ.
Pravilen je materialnopravni sklep, da pravica bivanja, ki ni ne stanovanjska ne najemna, ni neomejena. Omejena je najmanj z vsemi tistimi prepovedmi, ki veljajo za najemnika stanovanja.
Indeksna klavzula je urejena v 396. členu zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Če je ta klavzula dogovorjena s špekulativnim namenom, je prepovedana s sankcijo ničnosti. Ne gre pa za tak namen, če stranki z indeksno klavzulo omilita vpliv neugodnih denarnih nihanj in s tem ohranjata enako sorazmerje svojih nasprotnih spolnitev, kot sta se zanj dogovorili glede na razmere ob sklenitvi pogodbe. Takšna klavzula ni nična ampak je v skladu s splošnimi načeli ZOR, zlasti z načelom vestnosti in poštenja (12. člen) in enake vrednosti dajatev (15. člen). Kadar pa je indeksna klavzula dogovorjena, jo je potrebno upoštevati po stališču sodne prakse tudi ob vračanju kupnine v primeru razdora pogodbe.
ZPSPP člen 24, 26. ZTLR člen 15.ZDen člen 67, 67/1.
izpraznitev poslovnih prostorov - odpoved najemne (zakupne) pogodbe - aktivna legitimacija skrbnika za posebne primere - redno upravljanje stvari
Ker je bilo ugotovljeno, da je imela toženka poslovni prostor v najemu za nedoločen čas, je tožnica po vrnitvi denacionaliziranega premoženja vstopila na mesto najemodajalca in je lahko odpovedala obstoječe najemno razmerje z enoletnim odpovednim rokom kot sta določala 24. in 26. člen zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo je satisfakcija (tolažba, zadoščenje), ki naj oškodovanega privede v tisto družbeno in osebno stanje, v kakršnem bi bil, če ne bi bila kršena njegova osebnostna pravica. Primarna je sicer nedenarna satisfakcija, ki omogoča povračilo škode na nepremoženjskem področju z obliko odškodnine, ki je nepremoženjske narave. Če ta ni mogoča ali primerna, pride v poštev tudi denarna odškodnina, ki jo vtožuje tožnica. Po določilu 200. člena ZOR sodišče prisodi pravično denarno odškodnino, če spozna, da okoliščine primera, zlasti pa stopnja telesnih in duševnih bolečin in strahu ter njegovo trajanje to opravičujejo.
Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (1929) člen 254, 265, 336, 336-5.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - uporaba določb Zakonika o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitve pravice obrambe
Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi dne 15.3.1947 ugodilo dokaznemu predlogu zagovornika obeh obsojencev, da naj se kot priči zaslišita L. in L., ter glavno obravnavo preložilo na nedoločen čas. Na novi obravnavi dne 28.3.1947, ki je bila pred popolnoma spremenjenim senatom, pa priči nista bili zaslišani, niti ni bilo o predlaganem dokaznem predlogu ponovno odločeno oz. v sodbi obrazloženo, zakaj dokaza nista bila izvedena. Prav tako sodišče ni neposredno kot pričo zaslišalo preiskovalca UDV, čeprav se obsodilna sodba sklicuje na njegovo izjavo, da od obsojencev ni izsilil priznanja, kot sta to zatrjevala na glavni obravnavi. V izpodbijani sodbi tako temelji krivda obeh obsojencev le na njunih priznanjih, ki sta ju dala preiskovalcem UDV. S takim ravnanjem je sodišče kršilo načelo iskanja materialne resnice. Navedene kršitve pravice obsojencev do obrambe na glavni obravnavi so takšne narave, da so vplivale na zakonitost sodne odločbe.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-7, 2. Kazenski zakonik (1947) člen 20, 23, 23/3.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - pripravljalna dejanja - prostovoljni odstop - posest strelnega orožja - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ker je obs. V.R. odstopil od nadaljnjega pripravljanja kaznivega dejanja, bi šlo v skladu z določbami 3.odst. 23.čl. KZ-1947 za kaznivo dejanje le pod pogojem, da bi že izvršena pripravljalna dejanja pomenila samostojno kaznivo dejanje. V ZKLD pa dogovarjanje za izvršitev kaznivega dejanja iz 2.čl. ni bilo inkriminirano kot samostojno kaznivo dejanje.
ZDen člen 3, 9, 9/1, 18, 18/3, 51, 51/1.ZUODNO člen 3, 3-4.ZLS člen 100.ZUP člen 8, 215.
vrnitev premoženja - vrnitev stvari - zavezanci
Kadar je celotno območje prejšnje občine in s tem tudi podržavljeno nepremično premoženje prešlo v novo občino (4. točka 3. člena ZUO), za tako premoženje nova občina nima podlage (niti nima s kom skleniti sporazuma o delitvi premoženja po 100. členu ZLS in zato je nova občina zavezanka za vrnitev po 1. odstavku 51. člena ZDen. Tudi če bi katera druga prejšnja občina imela kakšna soinvestitorska vlaganja v podržavljene nepremičnine, ki so predmet vračanja, zaradi tega in glede na naravo premoženja (je predmet denacionalizacijskega postopka), to ni premoženje, ki je predmet sporazumevanja po 100. členu ZLS.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8, 3-10, 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - vohunstvo - državna skrivnost - vojaška skrivnost - kaznivo dejanje zoper ljudsko oblast - žalitev ljudske oblasti
Kritiziranje oblasti ter predvidevanja do kakšnih sprememb oblasti naj bi prišlo v bodočnosti, še ne pomeni pozivanja oz. hujskanja k nasilnemu zrušenju državne oblasti, kar je znak kaznivega dejanja po 1.odst. 9.čl. ZKLD.
Kaznivega dejanja vohunstva po 10.tč. 3.čl. ZKLD storilec ni mogel storiti na način, da se je "strinjal in soglašal z vsebino nekega sporočila", saj obs. I.D. podatkov, ki naj bi bili tajnost, ni nikomur izročil, niti jih ni kradel oz. zbiral z namenom izročitve.
Tudi če bi to, kar je obs. povedal kot šalo, pomenilo žalitev ljudske oblasti oz. sramotitev države, pa po takrat veljavnih predpisih takšno dejanje (storjeno 24.6.1949) ni bilo določeno kot kaznivo dejanje.
Uredba o vojaških sodiščih (UVS 1944) člen 12, 14.
narodni sovražnik - sodelovanje z domobranci - sodelovanje z MVAC - splošna amnestija - umor po Uredbi o vojaških sodiščih
Sodelovanje obsojenke s slovenskim domobranstvom in MVAC ni ne krajevno ne časovno opredeljeno, kar je v obravnavanem primeru pomembno, ker je bila z odlokom Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije o splošni amnestiji z dne 17.11.1944 dana amnestija vsem, ki so sodelovali ali pomagali enotam slovenskega domobranstva, če niso storili drugih hudodelstev in niso še naprej pomagali tem enotam.
Kaznivo dejanje po 14.čl. UVS je bila izvršitev težkih primerov umora, ropa in podobnih dejanj, torej posebno hudih primerov kaznivih dejanj zoper življenje in premoženje. Če ne bi šlo za posebno hude primere tovrstnih kaznivih dejanj, bi jih bilo treba opredeliti po pravnih pravilih Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20546
ZKP člen 420, 420/2, 427.KZ člen 3, 393. KZ (1977) člen 35, 35/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev - izvedenstvo psihiatrične stroke - sum o neprištevnosti ali zmanjšani prištevnosti - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona v primeru pravnomočne sodbe - pogojni odpust - preklic pogojnega odpusta
Zatrjevanje, da sta sodišči prve in druge stopnje sprejemali dokaze in izpovedbe le v tistih delih, kjer se pritrjuje navedbam obtožnice, ne pa tudi v delih, v katerih bi bili v obsojenčevo korist, je vprašanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, iz tega razloga pa po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Sodišče je sprejelo zagovor obtožencev (sedaj obsojencev), da so bili vinjeni, vendar pa ob tem ni nastal sum, da bi vinjenost lahko pomembno vplivala na njihovo prištevnost. Pri tem je sodišče upoštevalo predvsem obnašanje storilcev pred, med in po dejanju.
Omenjeno vprašanje suma je dejansko vprašanje, pravilnosti ugotovitev s tem v zvezi glede na določbo 2.odst. 420.čl. ZKP ni moč preizkušati v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Vrhovno sodišče ni dolžno posebej ocenjevati in odgovarjati na predlog strank, naj izpodbijano odločbo (sodbo) razveljavi zaradi precejšnjega dvoma o resničnosti odločilnih dejstev.
Obvezna uporaba milejšega zakona velja le za storilca, ki se mu (še) sodi, nima pa sprememba kazenskega zakona nobenega vpliva na pravnomočno izrečene sodne odločbe, razen kolikor novi zakon sam glede tega izrecno ne določa česa drugega.
Obsojencu je bil pogojni odpust preklican v skladu z določbo 35.čl. KZ-77. Ob upoštevanju, da je sodišče J.-ju za obravnavano kaznivo dejanje določilo kazen 1 leto in 6 mesecev zapora, presoja okoliščin (olajševalnih), na katere se sklicuje obsojenec, na preklic pogojnega odpusta ne more imeti vpliva.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 9.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - sovražna propaganda - zahteva za varstvo zakonitosti- precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Pri kaznivem dejanju sovražne propagande po 9.čl. ZKLD ni ne iz izreka ne iz obrazložitve razvidno, kakšna je bila vsebina lista "Matjaževa vojska". Sodba le povzema besedilo inkriminacije iz 1.odst. 9.čl. ZKLD ("poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve"), kar pa za preizkus, ali je list imel tako vsebino, ne zadošča.