Za obrazloženost ugovora je dovolj, da je dolžnik obstoj pravnega razmerja med strankama zanikal in predlagal, da dokaz o obstoju le-tega predloži upnik.
Če prejme oškodovanec sklep o zavrženju njegove ovadbe šele po več kot dveh letih potem, ko je bila ovadba zavržena, je njegova izjava o prevzemu pregona prepozna kljub temu, da je bila vložena znotraj osemdnevnega roka za prevzem. Izjava bi bila pravočasna, če bi bila vložena v treh mesecih po zavrženju ovadbe.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17, 17. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 19.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - primerljivi delavci - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz poslovnega razloga je bila nezakonita, ker tožena stranka ni dokazala, da je med vsemi prodajalci v oddelku, ki so bili medsebojno primerljivi, izvedla objektivno izbiro. V tej zvezi bi lahko opravila primerjavo med njimi v skladu z veljavnimi kriteriji iz 19. člena KP dejavnosti, saj ZDR ni izključil možnosti določitve primerljivih delavcev in uporabe kriterijev v primeru odpovedi manjšemu številu delavcev iz poslovnega razloga. Tako bi se lahko izognila očitku pristranskega obravnavanja tožnice glede prenehanja potreb po njenem delu pod pogoji pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu prodajalca.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - konkretni dejanski stan
Kljub grožnjam izrečenim oškodovanki v konfliktih, v katere je zašla z obdolžencema pred obravnavanim dogodkom, je njuni grožnji z njenim ubojem šteti za resne, saj bi pri vsakem in ne le njej vzbudile občutek ogroženosti. V danem primeru je prvoobdolženi z železno palico v dogodku grozil tudi svojemu tam prisotnemu sinu, partnerju oškodovanke, drugoobdolženi pa jo vlekel iz vozila za pred kratkim operirano roko.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - veljavnost pogodbe o zaposlitvi
V primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi je sodno varstvo zoženo zgolj na presojo obstoja utemeljenosti odpovednega razloga, ker delavec kljub odpovedi pogodbe o zaposlitvi ohranja zaposlitev pri delodajalcu.
Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi sama po sebi pomeni prenehanje prejšnje, saj dve pogodbi med istima strankama ne moreta veljati. To pomeni, da odpovedana pogodba ne "oživi" na podlagi ugotovitve sodišča, da ni bilo utemeljenega razloga za njeno odpoved, delavec pa mora veljavnost nove pogodbe o zaposlitvi posebej izpodbijati. Ker tožnik v tožbi ni zahteval razveljavitve nove pogodbe, ampak le ugotovitev, da ni bilo utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, nova pogodba o zaposlitvi kljub neutemeljeni odpovedi stare pogodbe o zaposlitvi, velja.
Če je pritožba po pomoti predložena v odločitev višjemu sodišču namesto senatu okrožnega sodišča (izpodbija se poseben sklep o stroških kazenskega postopka), se zadeva po vpisu v Kp vpisnik reši na drug način in odstopi pristojnemu pritožbenemu sodišču z dopisom. V takšnem primeru sklep o nepristojnosti ni potreben.
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe obravnavalo zgolj okoliščino, ali je smiselno, da samo obravnava predhodno vprašanje, ker je glede tega vprašanja pri Okrajnem sodišču v Trbovljah vložena tožba. Sodišče je zaključilo, da bi reševanje tega vprašanje pomenilo podvajanje postopka kot tudi podvajanje izvedenih dokazov, kar bi pomenilo nesmotrno nastajanje pravdnih stroškov. Vendar pa je na podlagi takšnih argumentov sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da obstajajo razlogi za prekinitev postopka, ne da bi pretehtalo vse okoliščine in upoštevalo tudi določbo 11. čl. ZPP.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - podaljšanje roka za izpolnitev
Obsojenec, ki mu je bil kar dvakrat določen novi rok za izpolnitev posebnega pogoja za preklic pogojne obsodbe, pa je plačal le delni znesek, se zaradi poteka časa ne more uspešno sklicevati, da sorazmerno nizkega preostanka ne more plačati.
ZIZ člen 63, 63/I, 63, 63/I. ZPP člen 398, 398/I, 398, 398/I.
obnova postopka
Določilo čl. 63/I ZIZ izrecno in neposredno napotuje na uporabo določb ZPP glede obnove postopka, zato je treba ravnati po čl. 398 ZPP in opraviti tudi narok pri čemer sklicevanje sodišča prve stopnje na smiselno uporabo čl. 15 ZIZ pri tem ni pravilno.
odškodnina - negmotna škoda - pravno priznana škoda - svoboda dela - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Svoboda dela je temeljna svoboščina in ne osebnostna pravica. ZOR ne predvideva odškodnine zaradi kršitve te pravice, niti odškodnine za duševne bolečine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, saj ne gre za pravno priznani škodi.
Dejstvo, da tožnik zaradi finančnih težav ni več igral tenisa in zahajal v gledališče, ne pomeni zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki bi utemeljevale dosojo odškodnine iz tega naslova.
Vendar ugotovitev, da ima sporna cesta status javne ceste in tako status javnega dobra temelji, kar je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, na zaporedni številki 518, 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest (Ur. l. RS, št. 70/2005, dalje Odlok).
Dejstvo ali je bil tožbeni zahtevek ob vložitvi tožbe utemeljen ali ne, ne vpliva na strokovno odločitev glede na to, da je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo v ugotovitvenem delu zahtevka in zavrnilo dajatveni zahtevek. Tožnica v pravdi ni uspela in je dolžna tožencu povrniti potrebne stroške postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - manjši delodajalec
Pri presoji, ali gre za manjšega delodajalca, torej delodajalca z manj kot desetimi delavci, se upoštevajo le delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ne pa tudi tisti, ki pri delodajalcu delajo preko študentske napotnice.
V izvršilnem naslovu je glede plačila zakonskih zamudnih obresti pravnomočno odločeno le o dolžnikovi obveznosti do plačila le teh upniku, samo višino obresti pa je treba izračunati na dan plačila, v konkretnem primeru na dan razdelitvenega naroka in pri tem upoštevati pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti. Zato sodišče ni ravnalo materialnopravo napačno, ko je upoštevalo odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-300/04-25 z dne 2.3.2006.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - prenehanje potreb po delavcih
Razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni utemeljen in ne onemogoča nadaljevanja delovnega razmerja, če potreba po opravljanju določenega dela preneha le za dva meseca.
vrnitev v prejšnje stanje - neznanje slovenščine - rok za napoved pritožbe - zamuda
Obdolženec-neslovenec, ki na glavni obravnavi sploh ni omenil, da v celoti ne obvlada slovenščine, po razglasitvi sodbe pa je bil ustno poučen o dolžnosti napovedati pritožbo, se v prošnji za vrnitev v prejšnje stanje, ki jo je vložil šele po prejemu brez razlogov, ne more uspešno sklicevati na ta vrnitveni razlog, zaradi katerega da je zamudil rok za vložitev napovedi.
Skrbnost je merilo za presojo, kakšno dejanje mora izpolnitelj opraviti, da je zavezi zadoščeno.
Kot pravilno ugotavlja tudi pritožba, je dolžnost ravnanja v zvezi s prodajo premoženja za toženo stranko v postopku zapolnjevanja privatizacijske vrzeli določala Uredba o načinu prodaje premoženja v lasti Slovenske razvojne družbe pooblaščenim investicijskim družbam (Ur.l. RS, 48/1998, stran 3443, v nadaljevanju Uredba). V določbah te Uredbe so bila tudi določena (inkorporirana) pravila stroke, ki so v postopku zapolnjevanja privatizacijske vrzeli zavezovala tožeči stranki.
Bistvenost zmote namreč še ne zadostuje za izpodbojnost pogodbe. Po določbi drugega odstavka 46. člena OZ stranka ne more zahtevati razveljavitve pogodbe, če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Oziroma povedano drugače, zmota mora biti opravičljiva oziroma nezakrivljena.