Nasprotna udeleženka je lahko kljub svoji odsotnosti imela možnost preko svojega pooblaščenca navajati dejstva in izkazovati interes na določenem delu solastniškega premoženja. Ker te možnosti ni izkoristila, je s pritožbenimi navedbami o kakovosti nepremičnin, ki jih je dobila v last z izpodbijanim sklepom, prekludirana.
Zaslišanje strank v postopku je namenjeno razčiščevanju spornih dejstev, ne pa zatrjevanju dejstev in navajanju dokazov, saj lahko stranke navedbe podajo tudi pisno in preko svojih pooblaščencev.
izvršba na plačo - prenehanje delovnega razmerja - učinek sklepa o izvršbi proti novemu delodajalcu - sporočilo sodišču, kdo je nov delodajalec - rok
Sklep o izvršbi učinkuje, če dolžniku preneha delovno razmerje, tudi proti delodajalcu, s katerim sklene dolžnik novo delovno razmerje. Če delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v delovnem razmerju ne ve za novega delodajalca, mora o tem nemudoma obvestiti sodišče. Sodišče o tem obvesti upnika in ga pozove, naj v določenem roku sporoči, kdo je dolžnikov novi delodajalec. Če upnik tega ne stori v roku, sodišče ustavi izvršbo.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - najemna pogodba v obliki notarskega zapisa - razlogi za ugovor - dokaz o prenehanju pogodbe
Izvršilni naslov v obravnavani zadevi predstavlja najemna pogodba za poslovni prostor, sklenjena za nedoločen čas med strankama v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Dolžnik pa ni ugovoru zoper sklep o izvršbi priložil nobenih takšnih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je ta pogodba prenehala pred obdobjem, na katerega se nanašajo izterjevane terjatve.
ZPPSL člen 125, 126, 125, 126. ZFPPod člen 12, 15.
izpodbijanje pravnih dejanj - nelikvidnost - slabo ekonomsko finančno stanje dolžnika
Slabo ekonomsko finančno stanje podjetja se navzven praviloma najprej izkazuje v likvidnostnih težavah. Zato je tudi po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) podjetje čim postane nesposobno pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti dolžno sprejeti v zakonu predpisane ukrepe ob nastopu nelikvidnosti.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo pogoja določenega v II. odst. 16. čl. ZNP za odstop zadeve drugemu pristojnemu sodišču, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 7, 14, 212, 7, 14, 212.
vezanost na sodbo kazenskega postopka
Kadar pravdno sodišče ne razpolaga s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, ki bi ga ob pogojih in v obsegu iz čl. 14 ZPP vezala, mora tožnik v pravdi zatrjevati in v skladu z materialnim pravom tudi dokazovati potrebne elemente odškodninske odgovornosti povzročiteljev.
Eventualna maksima iz določbe čl. 286 ZPP velja za navajanje dejstev in dokazov, če pa ima sodišče v spisu v procesnem gradivu znana odločilna dejstva, da lahko ta ugovor preveri, ga mora obravnavati in o njem odločiti, saj ugovor zastaranja lahko toženka poda vse do konca glavne obravnave. To je materialno procesni ugovor, saj se nanaša na utemeljenost tožbe, presoja utemeljenosti takega ugovora pa je vezana na konkretna dejstva, odločilna za ugotavljanje pričetka teka zastaranja, ta pa so že bila izkazana do konca prve glavne obravnave.
ZIZ člen 15, 36, 45, 45/3, 15, 36, 45, 45/3. ZPP člen 117, 117/2, 119, 117, 117/2, 119.
prekinitev postopka - verodostojna listina - vrnitev v prejšnje stanje
Če teče izvršba na podlagi verodostojne listine je v primeru vložnega predloga dolžnikov za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za ugovor zoper sklep o izvršbi, smotrna prekinitev izvršilnega postopka.
Začasna odredba, s katero se predlaga, da se izvršitev izvensodne poravnave zadrži potem, ko so že bili vloženi predlogi za izvršbo in izdani sklep o izvršbi ni več izvršljiva. Z začasno odredbo ni mogoče posegati v pristojnost drugega sodišča.
Ker je tožena stranka svoje obveznosti iz naslova odstopljenih terjatev poravnala do 29.12.2000, torej pred podano izjavo o stanju svojih obveznosti do družbe H.d.o. z dne 10.07.2001, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da nobena od odstopljenih terjatev ni zajeta v saldu dolga po izjavi tožene stranke z dne 10.07.2001 in da torej vtoževana terjatev ni bila cedirana večkrat oz. raznim osebam, zato določilo čl. 439 ZOR o večkratnem odstopu terjatve raznim osebam ne pride v poštev.
Nesporazum (disenz) v smislu določbe 63. člena ZOR predstavlja posebno obliko napake volje oziroma zavestne zaznave obeh pogodbenih strank - obojestransko zmoto v predstavi, da obstaja med njima konsenz o bistvenih lastnostih oziroma elementih pogodbe - njeni naravi, predmetu in podlagi (kavzi). Ta torej obstaja le če obe stranki zmotno menita, da se strinjata, v resnici pa se ne glede naštetih pogodbenih okoliščin.
Višina prisojenih obresti je pravnomočno ugotovljena do dneva glavne obravnave, po dnevu glavne obravnave pa ne.
Dokler sklep o izvršbi in sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine nista pravnomočna, prodaje nepremičnine ni možno opraviti, zato ni razloga za odlog izvršbe do trenutka njihove pravnomočnosti.
ZOR člen 154, 219, 154, 219. ZJC člen 2, 2/1, 19, 61, 62, 2, 2/1, 19, 61, 62. OZ člen 131, 198, 131, 198.
javno dobro - javna cesta - neupravičena pridobitev - odškodnina
V spornem primeru se je cesta, ki je bila razglašena kot javna cesta oziroma kot občinska cesta lokalnega pomena, uporabljala zgolj v javno korist. Zato lastnik zemljišča, kjer se cesta nahaja, ni upravičen niti do zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve, niti do zahtevka za plačilo odškodnine. Slednjo bo lahko prejel v razlastitvenem postopku kot nadomestilo zaradi razlastitve.
Tudi če tožeča stranka svoje terjatve do tožene stranke ni odstopila davčni upravi s cesijsko pogodbo, pa je s tem, ko je davčna uprava za prisilno izterjavo dolga tožeče stranke posegla po terjatvi, ki jo je ta imela do tožene stranke, kar ji dopušča Zakon o davčnem postopku v 48. čl. in toženi strani odtegnila dolgovani znesek, tožeča stranka izgubila status upnika in ni več legitimirana za vodenje te pravde, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Prav tako pa je ugasnila obveznost dolžnika, torej tožene stranke. Gre za posebno obliko zakonite cesije, odstopa terjatve v izterjavo,za katero velja analogna uporaba dol. čl. 444/II Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR.
Pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode (enomesečen neutemeljen pripor) in strah v višini 1.877,81 EUR (prej 450.000,00 SIT) so bile upoštevane vse okoliščine primera, zlasti to, da je tožnik v času trajanja pripora trpel predvsem zaradi tega, ker ni mogel biti s svojim sinom, da je bilo porušeno njegovo ravnovesje, da je bil že v priporu in zaprt, ter da se je zaradi požara v zaporu zbal za življenje.
Kazenske sodbe, ki so postale pravnomočne, in kazenski postopek, ki je v teku, ter vložene ovadbe ne morejo biti upošteven razlog za odklonitev plačila odškodnine.