Pri prehodu k drugemu delodajalcu zaradi prenosa dejavnosti na podlagi 73. člena ZDR ne gre za prenehanje delovnega razmerja, zato zoper obvestilo o prehodu k novemu delodajalcu, ki ga izda dosedanji delodajalec, delavec nima direktnega sodnega varstva po 3. odstavku 204. člena ZDR. V kolikor meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja, ali da krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, mora najprej pri delodajalcu zahtevati odpravo kršitve in šele potem zahtevati sodno varstvo pred delovnim sodiščem po 1. in 2. odstavku 204. člena ZDR.
tožba na izključitev družbenika iz družbe - odsvojitev poslovnega deleža med pravdo - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija
Razlogi, na podlagi katerih je mogoče doseči izključitev družbenika iz družbe izvirajo iz družbenikove osebne sfere, iz njegovih osebnih škodljivih ravnanj do drugih družbenikov ali v razmerju do družbe. To pravico pa lahko uveljavlja prizadeti družbenik le v razmerju do drugega družbenika in le dokler ima ta status družbenika. V trenutku, ko pa oseba, zoper katero se tak zahtevek uveljavlja nima več statusa družbenika, takemu zahtevku ni več mogoče ugoditi, saj je že pojmovno nemogoče iz družbe izključiti osebo, ki ni več družbenik.
V primeru spremembe delodajalca ne gre za prenehanje delovnega razmerja, zato ni dopustno direktno sodno varstvo na podlagi 3. odstavka 304. člena ZDR. V kolikor delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali da krši pravice iz delovnega razmerja, mora najprej pisno zahtevati odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti, šele nato pa lahko v določenem roku zahteva sodno varstvo.
Eventualna maksima iz določbe čl. 286 ZPP velja za navajanje dejstev in dokazov, če pa ima sodišče v spisu v procesnem gradivu znana odločilna dejstva, da lahko ta ugovor preveri, ga mora obravnavati in o njem odločiti, saj ugovor zastaranja lahko toženka poda vse do konca glavne obravnave. To je materialno procesni ugovor, saj se nanaša na utemeljenost tožbe, presoja utemeljenosti takega ugovora pa je vezana na konkretna dejstva, odločilna za ugotavljanje pričetka teka zastaranja, ta pa so že bila izkazana do konca prve glavne obravnave.
ZDR člen 88, 88. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17, 100, 17, 100.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (sodba VS RS opr. št. VIII Ips 492/2006 z dne 27.2.2007) je potrebno tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji 1. odstavka 88. člena izhajati iz določbe 17. člena SKPgd in upoštevati kriterije za izbiro tistega izmed delavcev, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi. Ker tožena stranka pri ugotavljanju poslovnega razloga - zmanjšanja potreb po delu enega veterinarskega tehnika, ni opravila ustrezne primerjave med delavci oziroma ni uporabila kriterijev iz kolektivne pogodbe, niso bili podani utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
OZ člen 191, 191. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51/2, 51, 51/2.
vračilo jubilejne nagrade - neupravičena obogatitev
Ker je tožeča stranka izplačala jubilejne nagrade po svoji prosti volji in ob poznavanju pravnih predpisov brez kakršnikoli zahtev tožencev in si tudi ni pridržala pravice, da bi zahtevala vrnitev nakazanih zneskov, oziroma ni plačala nečesa, da bi se izognila sili, ne more zahtevati vrnitve izplačanih zneskov.
ZOR člen 154, 219, 154, 219. ZJC člen 2, 2/1, 19, 61, 62, 2, 2/1, 19, 61, 62. OZ člen 131, 198, 131, 198.
javno dobro - javna cesta - neupravičena pridobitev - odškodnina
V spornem primeru se je cesta, ki je bila razglašena kot javna cesta oziroma kot občinska cesta lokalnega pomena, uporabljala zgolj v javno korist. Zato lastnik zemljišča, kjer se cesta nahaja, ni upravičen niti do zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve, niti do zahtevka za plačilo odškodnine. Slednjo bo lahko prejel v razlastitvenem postopku kot nadomestilo zaradi razlastitve.
Višina prisojenih obresti je pravnomočno ugotovljena do dneva glavne obravnave, po dnevu glavne obravnave pa ne.
Dokler sklep o izvršbi in sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine nista pravnomočna, prodaje nepremičnine ni možno opraviti, zato ni razloga za odlog izvršbe do trenutka njihove pravnomočnosti.
Pravnomočnost prisojene odškodnine daje oškodovancu vedeti, da je plačilo oškodovancu izvršeno zgolj zaradi spoštovanja pravnega reda.
Dejstvo vložitve revizije in smiselnost vlaganja revizije le ko revident zase pričakuje ugodnejšo rešitev od pravnomočne odločitve, pa oškodovancu da vedeti, da ga utegne zadeti dolžnost vrnitve neutemeljenega plačila. To oškodovanca zavezuje k skrbnemu ravnanju s prejetim denarjem, ko tako ni podlage za trošenje denarja na način, ki bi onemogočal morebitno vračilo. Ob dejstvu, da je oškodovanec kljub vedenju o možnosti znižanja odškodnine ves denar porabil, se njegova poštenost utemeljeno postavi pod vprašaj in je moč zahtevati nazaj neutemeljeni plačani znesek odškodnine.
Ker je tožena stranka svoje obveznosti iz naslova odstopljenih terjatev poravnala do 29.12.2000, torej pred podano izjavo o stanju svojih obveznosti do družbe H.d.o. z dne 10.07.2001, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da nobena od odstopljenih terjatev ni zajeta v saldu dolga po izjavi tožene stranke z dne 10.07.2001 in da torej vtoževana terjatev ni bila cedirana večkrat oz. raznim osebam, zato določilo čl. 439 ZOR o večkratnem odstopu terjatve raznim osebam ne pride v poštev.
Nesporazum (disenz) v smislu določbe 63. člena ZOR predstavlja posebno obliko napake volje oziroma zavestne zaznave obeh pogodbenih strank - obojestransko zmoto v predstavi, da obstaja med njima konsenz o bistvenih lastnostih oziroma elementih pogodbe - njeni naravi, predmetu in podlagi (kavzi). Ta torej obstaja le če obe stranki zmotno menita, da se strinjata, v resnici pa se ne glede naštetih pogodbenih okoliščin.
Tudi če tožeča stranka svoje terjatve do tožene stranke ni odstopila davčni upravi s cesijsko pogodbo, pa je s tem, ko je davčna uprava za prisilno izterjavo dolga tožeče stranke posegla po terjatvi, ki jo je ta imela do tožene stranke, kar ji dopušča Zakon o davčnem postopku v 48. čl. in toženi strani odtegnila dolgovani znesek, tožeča stranka izgubila status upnika in ni več legitimirana za vodenje te pravde, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Prav tako pa je ugasnila obveznost dolžnika, torej tožene stranke. Gre za posebno obliko zakonite cesije, odstopa terjatve v izterjavo,za katero velja analogna uporaba dol. čl. 444/II Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR.
Začasna odredba, s katero se predlaga, da se izvršitev izvensodne poravnave zadrži potem, ko so že bili vloženi predlogi za izvršbo in izdani sklep o izvršbi ni več izvršljiva. Z začasno odredbo ni mogoče posegati v pristojnost drugega sodišča.
ZIZ člen 15, 36, 45, 45/3, 15, 36, 45, 45/3. ZPP člen 117, 117/2, 119, 117, 117/2, 119.
prekinitev postopka - verodostojna listina - vrnitev v prejšnje stanje
Če teče izvršba na podlagi verodostojne listine je v primeru vložnega predloga dolžnikov za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za ugovor zoper sklep o izvršbi, smotrna prekinitev izvršilnega postopka.