tožba na izključitev družbenika iz družbe - odsvojitev poslovnega deleža med pravdo - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija
Razlogi, na podlagi katerih je mogoče doseči izključitev družbenika iz družbe izvirajo iz družbenikove osebne sfere, iz njegovih osebnih škodljivih ravnanj do drugih družbenikov ali v razmerju do družbe. To pravico pa lahko uveljavlja prizadeti družbenik le v razmerju do drugega družbenika in le dokler ima ta status družbenika. V trenutku, ko pa oseba, zoper katero se tak zahtevek uveljavlja nima več statusa družbenika, takemu zahtevku ni več mogoče ugoditi, saj je že pojmovno nemogoče iz družbe izključiti osebo, ki ni več družbenik.
V primeru spremembe delodajalca ne gre za prenehanje delovnega razmerja, zato ni dopustno direktno sodno varstvo na podlagi 3. odstavka 304. člena ZDR. V kolikor delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali da krši pravice iz delovnega razmerja, mora najprej pisno zahtevati odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti, šele nato pa lahko v določenem roku zahteva sodno varstvo.
pooblaščenec - odvetnik - prenehanje opravljanja dejavnosti
Pooblastilo ne preneha, če pooblaščenec, ki je odvetnik, preneha opravljati dejavnost iz kakršnegakoli razloga. To dejstvo namreč ne pomeni, da bi pooblaščenec izgubil svojo poslovno in s tem pravdno sposobnost. Ostane pooblaščenec še naprej in izgubi le tista upravičenja iz pravdnega pooblastila, za katera mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, izrecno pooblastilo. Če stranka pooblastila ne prekliče, oziroma če ga sam ne odpove, mora še naprej postopati kot pooblaščenec, ki ni odvetnik, in mu mora sodišče vročati vsa pisanja in tudi vabila na naroke.
Eventualna maksima iz določbe čl. 286 ZPP velja za navajanje dejstev in dokazov, če pa ima sodišče v spisu v procesnem gradivu znana odločilna dejstva, da lahko ta ugovor preveri, ga mora obravnavati in o njem odločiti, saj ugovor zastaranja lahko toženka poda vse do konca glavne obravnave. To je materialno procesni ugovor, saj se nanaša na utemeljenost tožbe, presoja utemeljenosti takega ugovora pa je vezana na konkretna dejstva, odločilna za ugotavljanje pričetka teka zastaranja, ta pa so že bila izkazana do konca prve glavne obravnave.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Ker tožena stranka po izdaji pisne obdolžitve z vabilom na zagovor (ki se ga tožnik ni udeležil) ni izvedla ničesar novega v zvezi z očitanim ravnanjem, je izredna odpoved, ki je bila podana šele en mesec po pisni obdolžitvi, nezakonita.
Glede na definicijo invalidnosti po 60. čl. ZPIZ-1 je ocena invalidnosti in ocena, ali je podana zmanjšana delovna zmožnost, mogoča, ko je zdravljenje končano in ko so izvedeni vsi ukrepi medicinske rehabilitacije, zato do zaključka zdravljenja tožnik ne more uveljavljati pravic iz invalidskega zavarovanja.
invalidnost - nadomestilo za invalidnost - nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - poslabšanje invalidnosti
Tožena stranka je zaradi poslabšanja invalidnosti tožniku pravilno priznala pravico do nadomestila za invalidnost od prvega naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o ugotovljenem poslabšanju invalidnosti. Zaradi pravnomočnega priznanja nove pravice je prav tako utemeljeno odločila, da tožniku preneha pravica do nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, ki mu je bila priznana s predhodno odločbo.
Pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode (enomesečen neutemeljen pripor) in strah v višini 1.877,81 EUR (prej 450.000,00 SIT) so bile upoštevane vse okoliščine primera, zlasti to, da je tožnik v času trajanja pripora trpel predvsem zaradi tega, ker ni mogel biti s svojim sinom, da je bilo porušeno njegovo ravnovesje, da je bil že v priporu in zaprt, ter da se je zaradi požara v zaporu zbal za življenje.
Kazenske sodbe, ki so postale pravnomočne, in kazenski postopek, ki je v teku, ter vložene ovadbe ne morejo biti upošteven razlog za odklonitev plačila odškodnine.
Nesporazum (disenz) v smislu določbe 63. člena ZOR predstavlja posebno obliko napake volje oziroma zavestne zaznave obeh pogodbenih strank - obojestransko zmoto v predstavi, da obstaja med njima konsenz o bistvenih lastnostih oziroma elementih pogodbe - njeni naravi, predmetu in podlagi (kavzi). Ta torej obstaja le če obe stranki zmotno menita, da se strinjata, v resnici pa se ne glede naštetih pogodbenih okoliščin.
Začasna odredba, s katero se predlaga, da se izvršitev izvensodne poravnave zadrži potem, ko so že bili vloženi predlogi za izvršbo in izdani sklep o izvršbi ni več izvršljiva. Z začasno odredbo ni mogoče posegati v pristojnost drugega sodišča.
Tudi če tožeča stranka svoje terjatve do tožene stranke ni odstopila davčni upravi s cesijsko pogodbo, pa je s tem, ko je davčna uprava za prisilno izterjavo dolga tožeče stranke posegla po terjatvi, ki jo je ta imela do tožene stranke, kar ji dopušča Zakon o davčnem postopku v 48. čl. in toženi strani odtegnila dolgovani znesek, tožeča stranka izgubila status upnika in ni več legitimirana za vodenje te pravde, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Prav tako pa je ugasnila obveznost dolžnika, torej tožene stranke. Gre za posebno obliko zakonite cesije, odstopa terjatve v izterjavo,za katero velja analogna uporaba dol. čl. 444/II Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR.
Višina prisojenih obresti je pravnomočno ugotovljena do dneva glavne obravnave, po dnevu glavne obravnave pa ne.
Dokler sklep o izvršbi in sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine nista pravnomočna, prodaje nepremičnine ni možno opraviti, zato ni razloga za odlog izvršbe do trenutka njihove pravnomočnosti.
Kršitev 122. člena SZ ni razlog za ničnost pogodbe o nadaljnji prodaji stanovanja pred dokončnim poplačilom pogodbene cene stanovanja, saj ta zakonska prepoved varuje le prodajalca, ki je prodal stanovanje po določilih 117. člena in nasl. SZ.
Ker je tožena stranka svoje obveznosti iz naslova odstopljenih terjatev poravnala do 29.12.2000, torej pred podano izjavo o stanju svojih obveznosti do družbe H.d.o. z dne 10.07.2001, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da nobena od odstopljenih terjatev ni zajeta v saldu dolga po izjavi tožene stranke z dne 10.07.2001 in da torej vtoževana terjatev ni bila cedirana večkrat oz. raznim osebam, zato določilo čl. 439 ZOR o večkratnem odstopu terjatve raznim osebam ne pride v poštev.
Pravnomočnost prisojene odškodnine daje oškodovancu vedeti, da je plačilo oškodovancu izvršeno zgolj zaradi spoštovanja pravnega reda.
Dejstvo vložitve revizije in smiselnost vlaganja revizije le ko revident zase pričakuje ugodnejšo rešitev od pravnomočne odločitve, pa oškodovancu da vedeti, da ga utegne zadeti dolžnost vrnitve neutemeljenega plačila. To oškodovanca zavezuje k skrbnemu ravnanju s prejetim denarjem, ko tako ni podlage za trošenje denarja na način, ki bi onemogočal morebitno vračilo. Ob dejstvu, da je oškodovanec kljub vedenju o možnosti znižanja odškodnine ves denar porabil, se njegova poštenost utemeljeno postavi pod vprašaj in je moč zahtevati nazaj neutemeljeni plačani znesek odškodnine.