SPZ člen 23, 23. ZZK-1 člen 149, 149/4, 149/5, 149, 149/4, 149/5.
vpis lastninske pravice - ničnost zemljiškoknjižnega dovolila
Ničnost, na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila kot takega, neodvisno od posla, na podlagi katerega je bilo le to izdano.
ZPIZ člen 59, 133, 133/8. ZDoh- člen 64, 64/1, 64/1-3, 67, 70.
državna pokojnina - premoženjski cenzus - dohodek od premoženja
Tožnica izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine, saj je ob vložitvi zahtevka dopolnila 74 let starosti, ves čas med 15. in 65. letom starosti je imela prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in ne presega premoženjskega cenzusa. Pri njenem dohodku od premoženja je namreč potrebno upoštevati le tisto osnovo, od katere se plačuje davek (torej prihodek znižan za normirane stroške), ne pa celotnega prihodka, ki ga je tožnica dobila iz naslova oddajanja stanovanja v najem.
Glede na to, da je bila predmet pogodbe med pravdnima strankama tehtalna naprava, katere sestavni del je bila računalniška oprema, je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo stvarno napako le glede kvalitete računalniškega programa, ne pa funkcionalnosti tehtalne naprave kot celote.
ZIZ člen 15, 36, 45, 45/3, 15, 36, 45, 45/3. ZPP člen 117, 117/2, 119, 117, 117/2, 119.
prekinitev postopka - verodostojna listina - vrnitev v prejšnje stanje
Če teče izvršba na podlagi verodostojne listine je v primeru vložnega predloga dolžnikov za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za ugovor zoper sklep o izvršbi, smotrna prekinitev izvršilnega postopka.
ZPP člen 337, 337. SZ-1 člen 103, 103/1-4, 104, 103, 103/1-4, 104.
odpoved najemne pogodbe
Najemno pogodbo je moč odpovedati le ob predhodnem pismenem opozorilu najemnika, ki vsebuje opis kršitve, način odprave odpovednega razloga in primeren rok za odpravo odpovednega roka, ki ne sme biti krajši od 15 dni.
Pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode (enomesečen neutemeljen pripor) in strah v višini 1.877,81 EUR (prej 450.000,00 SIT) so bile upoštevane vse okoliščine primera, zlasti to, da je tožnik v času trajanja pripora trpel predvsem zaradi tega, ker ni mogel biti s svojim sinom, da je bilo porušeno njegovo ravnovesje, da je bil že v priporu in zaprt, ter da se je zaradi požara v zaporu zbal za življenje.
Kazenske sodbe, ki so postale pravnomočne, in kazenski postopek, ki je v teku, ter vložene ovadbe ne morejo biti upošteven razlog za odklonitev plačila odškodnine.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - dobra vera - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - domneva o lastniku nepremičnine
Če je (čeprav) bila lastninska pravica pridobljena na originaren način, v danem primeru na podlagi zakona, in prej kot lastninska pravica na derivativen način (v danem primeru na podlagi pogodbe), ima slednja zaradi vpisa v zemljiško knjigo prednost, razen v primeru pomanjkanja dobre vere.
ZIZ člen 55, 55/1-8, 55, 55/1-8. OZ člen 311, 312, 311, 312.
izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - ugovor prenehanja terjatve - materialnopravni (izvenpravdni) pobot
Dolžnica dejstvo prenehanje terjatve zaradi pobota lahko uveljavljala s pobotno izjavo v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ni možno uveljavljati tako imenovanega procesnega pobotanja po določilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pač pa je možen materialnopravni oziroma izvenpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu določb 311. in 312.čl. Obligacijskega zakonika (OZ). V primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik uveljavil, torej od dneva vložitve ugovora.
Glede na to, da je bil tožnik v tej pravdni zadevi že enkrat poučen, katera dokazila mora predlogu priložiti, je zaključek sodišča, da glede tokratnega predloga ne gre za prava neuko stranko, pravilen. Glede na razloge se tudi višje sodišče strinja, da tožnik ni izkazal tako slabega premoženjskega stanja, da bi bilo zaradi plačila stroškov postopka ogroženo njegovo preživljanje.
1. V obravnavani motenjski pravdi gre za vinograd, ki sega na dve parceli, bistven opredelilni znak delne posesti po citirani revizijski odločbi pa je izvrševanje oblasti nad natančno določenim in ločenim delom stvari, kar pa je v primeru spornega vinograda na parc. št. 874/3, katerega obseg, kot že predhodno ugotovljeno, ni sporen, mogoče.
2. Že okopanih, očiščenih, povezanih in škropljenih trt po naravi stvari ni mogoče vzpostaviti v prejšnje stanje zato restitucijskemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - vožnja pod vplivom alkohola - regresni zahtevek zavarovalnice - omejitev višine regresa
Pravilno pritožba opozarja na določbe šestega odstavka 7. člena ZOZP, po kateri je pravica zavarovalnice do regresa omejena na 2.000,000,00 SIT (oz. po 1.1.2007 na 8.345,85 EUR). Ta določba zakona je bila sicer res uveljavljena šele v letu 10.8.2002, do nezgode pa je prišlo že v letu 2001, vendar je tožeča stranka regresni zahtevek prvič uveljavljala šele leta 2003. Za take primere pa po sodni praksi velja, da se že uporabljajo določbe noveliranega 7. člena ZOZP in je torej regres omejen na 2.000,000,00 SIT.
Glede na zatrjevano podlago je zahtevek, kot je oblikovan, nesklepčen. Tožeča stranka bi zato morala tožbo oblikovati, kot izhaja iz zatrjevane podlage, kolikšna je še obveznost tožene stranke, pa bo v primeru, da tožeča stranka v pravdi uspe, (lahko) predmet izvršilnega postopka. Zato je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da v skladu s 108. členom ZPP pozove tožečo stranko, da tožbo popravi, da jo bo mogoče obravnavati.
Pri strahu gre predvsem za subjektivno doživljanje, ki je odvisno od vsakega posameznika. Izvedenec je res ugotovil, da bi tožnik lahko trpel strah, vendar to še ne pomeni, da ga tudi dejansko je. Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožnik izpovedal, da se je dogodka sicer ustrašil, vendar ga ni bilo strah za življenje, spominja se le trenutka, ko mu je toženec prizadejal en udarec, zaradi utrpelih bolečin ga ni bilo strah za življenje. Srečanj s tožencem se kasneje ni bal. Za izid zdravljenja ga je sicer bilo malce strah, saj se je bal, da se ne bo več mogel aktivno ukvarjati z judom (pri čemer je zdravljenje potekalo brez zapletov in se zaključilo v predvidenem roku). Prvostopno sodišče pravilno povzema sodno prakso, po kateri je odškodnino za strah mogoče priznati le, kadar je bil strah intenziven in je trajal dlje časa, oziroma pri kratkotrajnem strahu, kadar je bilo zaradi takega strahu v daljšem času porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča takega strahu tožnik (kot je razvidno že iz njegove izpovedi) ni trpel.
spor majhne vrednosti - sodba zaradi odpovedi - zamuda na prvi narok za glavno obravnavo
Pogoj za izdajo sodba zaradi odpovedi je, da tožeča stranka kljub pravilnemu vabljenju ne pride na narok. V obravnavanem primeru pa je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedeno, da tožeča stranka ni pravočasno pristopila na prvi narok za glavno obravnavo, ne pa, da ni prišla na ta narok.
ZTLR člen 33, 33. ZIZ člen 59, 170, 170/2, 59, 170, 170/2.
nedopustnost izvršbe - zaznamba izvršbe - zastavna pravica upnika - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni način
V obravnavanem primeru je odločilno, da tožnik vse do leta 2004 ni poskrbel za vknjižbo lastninske pravice na spornem stanovanju na svoje ime, neizpolnitev tega pogoja za pridobitev lastninske pravice je imela za posledico, da lastninske pravice na podlagi pravnega posla ni pridobil do leta 2004, ko je v zemljiški knjigi že bila vpisana zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižena zastavna pravica v korist toženca z že obrazloženimi učinki.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK02801
OZ člen 435, 435/1, 435, 435/1. ZZK-1 člen 41, 41.
prodajna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev podpisa prodajalca - tožba na izročitev listine, sposobne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Temeljna obveznost prodajalca je, da izroči stvar, ki je prodana kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico na njej (1. odst. 435. čl. OZ). Če prodajalec krši obveznost in listine sposobne za vpis ne izroči kupcu, mora kupec uveljavljati izročitev listine pred sodiščem s tožbo. V predmetni zadevi je sicer tožena stranka tožniku izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, manjka pa le overitev podpisa prodajalca, zato je pravilno tožeča stranka zahtevala s tožbo, da podpis na citirani pogodbi overi.
zaznamba spora o pridobitvi pravice - pogoji za zaznambo spora
Zemljiškoknjižno sodišče ne ugotavlja, ali je predlagatelj dejansko pridobil zatrjevano solastninsko pravico, ampak je to pristojnost pravdnega sodišča, ki bo odločalo o tožbenem zahtevku. Zato, da se dovoli zaznamba spora, zadostuje, da je predlagatelj vložil tožbo, s katero zahteva ugotovitev solastninske pravice, ki jo je pridobil na enega od izvirnih načinov pridobitve lastninske pravice, kar predstavlja tudi pridobitev skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja izvenzakonske skupnosti.
Obdolženkine napovedi pritožbe zoper izrečeno ji sodbo ni mogoče šteti za prepozno zato, ker jo je oddala na pošto z navadno pošiljko znotraj roka za napoved pritožbe, ne da bi bila v prepisu izreka sodbe poučena o določbi 3. odst. 87. čl. ZKP.