Če je darilna pogodba, s katero tožnik dokazuje lastninsko pravico na solastnem deležu stanovanja, ki je predmet dovoljene izvršbe, zaradi nedopustne podlage nična, je posledično neutemeljen tudi tožnikov zahtevek za nedopustnost izvršbe.
Dolžnik ima tekom izvršilnega postopka pravico do ugovora zoper novo izvršilno sredstvo, vendar lahko v tem ugovoru izpodbija le utemeljenost novega izvršilnega sredstva ali predmeta izvršbe, ali pa postopek dovolitve novega sredstva ali predmeta izvršbe, ne pa tudi samega obstoja ali višine terjatve. Za tovrstne ugovore je predviden ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe. V tem postopku pa se izvršba z novim izvršilnim sredstvom, to je rubež pokojnine, trenutno ne more nadaljevati, saj to ni možno zaradi omejitev v določilu čl. 102 ZIZ.
elementi delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - pogoji za opravljanje dela
Drugi odstavek 11. člena ZDR izrecno prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v primeru obstoja elementov delovnega razmerja in če delavec izpolnjuje pogoje za opravljanje tega dela. Izjeme lahko določa le zakon. Tudi če se ugotovi, da je bila volja strank skleniti pogodbo civilnega prava, jima ZDR ob izpolnjenih pogojih iz 2. odst. 11. čl. ZDR take pogodbe ne dopušča skleniti. V konkretnem primeru je torej potrebno upoštevati, ali je tožnik izpolnjeval pogoje za opravljanje dela in v primeru izpolnjevanja le-teh ugotoviti obstoj elementov delovnega razmerja, ter pri odločitvi upoštevati, ali je tožnik v vtoževanem obdobju imel status samostojnega novinarja. V primeru neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela ZDR dopušča sklepanje pogodb civilnega prava, pri čemer je potrebno upoštevati tudi Zakon o medijih in Kolektivno pogodbo za poklicne novinarje, ki urejata status samostojnih novinarjev.
invalidska pokojnina – invalidnost I. kategorije – zaključek zdravljenja
Invalidska pokojnina se lahko izplačuje največ od dneva nastanka invalidnosti dalje, torej od tedaj, ko je bilo zdravljenje končano in ko so bili izvedeni potrebni ukrepi zdravljenja in medicinske rehabilitacije.
Tudi če delodajalec s pogodbo prepusti opravljanje določenih del drugemu podjetju, pa to delo opravlja en sam delavec, gre za prenos dela podjetja ali dejavnosti (sodba Evropskega sodišča - primer Christel Schmidt).
Na zakonitost pravnega prenosa dela podjetja ni vplivalo dejstvo, da je v postopku sodeloval le sindikat delodajalca prenosnika, ne pa tudi sindikat delodajalca prevzemnika. Obvestilo sindikatoma je potrebno zato, da delodajalca dosežeta sporazum glede pravnih, ekonomskih in socialnih posledic ter predvidenih ukrepov za delavce. Delodajalca sta dosegla sporazum glede pogodbe o fizičnem varovanju in prevzema delavcev, zato opustitev zakonsko določene obveznosti sodelovanja sindikata na zakonitost spremembe delodajalca in posledično na tožničine pravice ni vplivala.
Vse pravice in obveznosti, ki jih je imela tožnica po pogodbi o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku in so prešle na delodajalca prevzemnika po zakonu, ji je bil ta dolžan tudi zagotavljati ves čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in ne le eno leto. Najmanj eno leto je delodajalec prevzemnik dolžan zagotavljati pravice, ki jih ima delavec na podlagi kolektivne pogodbe, ki je zavezovala delodajalca prenosnika, kar je pomembno v primerih, ko za delodajalca prevzemnika velja druga kolektivna pogodba, po kateri bi imel delavec manj pravic.
Če delodajalec prevzemnik tožnici ni zagotavljal enakih pravic, kot ji jih je na podlagi pogodbe o zaposlitvi zagotavljal delodajalec prenosnik, to ni razlog za nezakonitost prevzema oziroma spremembe delodajalca, ampak razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, pri čemer ima ta enake pravice, kot če bi pogodbo o zaposlitvi odpovedal delodajalec iz poslovnih razlogov.
Spor o tem, da ni bilo pravne podlage za spremembo delodajalca po 73. členu ZDR in da je tožena stranka (delodajalec prenosnik) delavca dolžna vrniti nazaj na delo k prenosniku, je v svojem bistvu spor o obstoju delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku. Zato se glede stroškov postopka uporablja 5. odstavek 41. člena ZDSS-1.
sprememba pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Ker tožnik ni podpisal nove pogodbe o zaposlitvi, s katero je tožena stranka skušala doseči sporazumno spremembo pogodbe o zaposlitvi po 2. odstavku 47. člena ZDR, je ostala v veljavi prejšnja pogodba o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove zaradi nepristanka k spremembi pogodbe o zaposlitvi, pa ni zakonita. Dogovarjanje za sporazumno spremembo pogodbe o zaposlitvi roka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne podaljša in je odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana po izteku tridesetdnevnega subjektivnega roka, tudi iz tega razloga nezakonita.
V skladu z načelom pomoči prava nevešči stranki, ki v bistvu uveljavlja načelo enakosti pred zakonom, mora sodišče prava nevešči stranki pomagati popraviti oziroma dopolniti vlogo, tako, da ji da natančna navodila in ne le taka, ki vsebujejo zgolj prepis zakonske dikcije o tem, kaj mora tožba vsebovati.
ZD člen 142, 143, 175, 142, 143, 175. ZPP člen 343, 343/3, 352, 343, 343/3, 352.
stranke zapuščinskega postopka - upnik - pravica vložiti pritožbo
Upnik ni stranka zapuščinskega postopka razen če zahteva ločitev zapuščine od dedičevega premoženja. Zato pritožba upnika v zapuščinskem postopku ni dovoljena.
Materialnopravno ni ovire, da pravdna stranka odtuji stvar ali pravico, čeprav o njej teče pravda, takšna odtujitev pa tudi ne vpliva na prej začeti pravdni postopek o tej terjatvi ali stvari. Glede odtujitve terjatve na strani tožeče stranke je namen določila čl. 190 ZPP zagotoviti, da obstoj pravde ne bo prizadel razpolagalne sposobnosti tožeče stranke oziroma upnika. Tožeča stranka lahko zato tudi v teku pravde neovirano razpolaga s stvarjo oziroma pravico, na katero se nanaša pravda. Stvar lahko proda in pravico odstopi (cedira), ne da bi ji zaradi tega grozilo, da bo v pravdi njegov zahtevek zaradi prenehanja stvarne legitimacije zavrnjen. Odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda, pomeni naknadno ločitev procesne legitimacije od stvarne. Navedeno določilo ZPP zajema primere, ko z odtujitvijo stvari, da stvarna legitimacija, bodisi aktivna, bodisi pasivna, preide na pridobitelja kot singularnega pravnega naslednika. Procesna legitimacija kljub temu ostane pri prvotni tožeči oziroma toženi stranke, ta pa izgubi aktivno stvarno legitimacijo. Za uporabo določila čl. 190 ZPP je nujna ugotovitev, da je zaradi odtujitve prišlo do prenosa stvarne pravice.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje - po izteku roka za pritožbo
Če obtoženec šele s posebno vlogo po preteku roka za pritožbo, v kateri ni izpostavil dvomljive ugotovitve odločilnega dejstva, to dejansko navede v takšni vlogi, in na sodišču 2. stopnje ob odločanju o pritožbi nastane dvom o resničnosti odločilnega dejstva, se takšna sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču 1. stopnje v novo sojenje.
sprememba pogodbe o zaposlitvi - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog
Ker ni prišlo do sporazumne spremembe pogodbe o zaposlitvi in je delodajalec podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je delavka sprejela, je potrebno spor presojati po določilu 3. odstavka 90. člena ZDR. Obseg sodnega varstva je omejen na presojo utemeljenosti odpovednega razloga, pri čemer mora sodišče prve stopnje presoditi, ali ne gre v konkretnem primeru zgolj za navidezni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove.
ZGD člen 230, 230. OZ člen 190, 275, 404, 190, 275, 404.
razdelitev premoženja v likvidaciji - vrnitev preveč plačanih zneskov
Delničarji, ki so v likvidacijskem postopku prejeli previsoka izplačila, družbi odgovarjajo v smislu 1. odstavka 230. člena ZGD samo do višine zneska, ki so ga preveč prejeli iz likvidacijske mase. Zoper vsakega delničarja ima družba izkazano samostojno terjatev na vrnitev preveč plačanega zneska. Delničarji med sabo niso v solidarni zavezi za povrnitev celotnega zneska preveč razdeljenega premoženja iz likvidacijske mase.
Posestno varstvo varuje posestnikovo dejansko oblast na stvari. Zahtevku tožeče stranke je bilo upravičeno ugodeno, kar je dokazalo tako zadnje stanje posesti kot nastalo motenje.
igre na srečo - prepoved prirejanja - začasna odredba
Denarne zahtevke je namreč mogoče varovati s prepovedmi takšnih ravnanj dolžnika, ki so usmerjena v zmanjševanje njegovega premoženja oziroma takšno razpolaganje z njim, ki onemogoča oz. otežuje uveljavitev terjatve. Opravljanje dejavnosti takšnega ravnanja ne more predstavljati.
Nista pa tožeči stranki, kot to ugotavlja pritožbeno sodišče, izkazovali niti trdili, da nastanka vznemirjanja ali škode ne bi bilo mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi v smislu 1. odst. 133. člena OZ.
Terjatev tožečih strank po 133. členu OZ bi bila namreč verjetna le, v kolikor bi tožeči stranki trdili in verjetno izkazali, da za preprečitev zatrjevanega vznemirjanja ali škodne nevarnosti ni na voljo ustreznih ukrepov. Dejstvo, da toženi stranki ne spoštujeta zgoraj navedene prepovedi, izrečene v upravnem postopku.
Zaradi umika predloga za izvršbo na premičnine do udejanjenja predlagane izvršbe ni prišlo. V skladu s členom 38/5 ZIZ je sodišče pravilno ugotovilo, da stroški izvršitelja, ki so nastali pred tem ko je upnik umaknil predlog za izvršbo na premičnine, za samo izvršbo niso bili potrebni.
Tožeča stranka se v pritožbi med drugim sklicuje tudi na določbo 123. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL1), ki je v besedilu 123. člena, veljavnem v času izdaje začasne odredbe kot možen ukrep v smislu začasne odredbe v točki c) 2. odst. navedenega člena urejal tudi možnost, da sodišče za čas pravde zaseže, izključi iz prometa in shrani predmete kršitve ter sredstva, ki se pretežno uporabljajo za izdelavo ali izvedbo predmeta, s katerim se krši kakšna pravica po tem zakonu. Vendar je tožeča stranka s predlogom, da sodišče prve stopnje odredi zaseg, izključitev iz prometa in hrambo navedenega blaga za čas pravde na stroške tožene stranke, preseglo ukrep, ki je predviden v okviru citirane določbe 123. člena ZIZ. Takšen poseg, ki bi toženi stranki nalagal, da mora za čas trajanja tovrstnega ukrepa zagotavljati sredstva za izvajanje tega ukrepa, nima podlage niti v citirani določbi 123. člena ZIL1, niti v določbah ZIZ, ki urejajo pogoje za izdajo začasne odredbe.
stari ZDR – sklep o prenehanju delovnega razmerja – izpit kot pogoj za opravljanje dela – razporeditev na drugo delovno mesto
Ker tožnik ni opravil preizkusa znanja za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je bil sprejet oziroma razporejen (pod pogojem, da bo izpit opravil), mu je tožena stranka zakonito izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov. Pri tem tudi ni imela možnosti, da bi tožniku zagotovila drugo delo oziroma da bi ga razporedila na drugo delovno mesto, saj se za opravljanje dela na vseh delovnih mestih pri toženi stranki zahteva predhodno opravljeni izpit.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - starejši delavec
Zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi se presoja po dnevu, ko je bila podana in ne po dnevu, ko je bila delavcu vročena, saj mora delodajalec ob podaji odpovedi ugotoviti, ali obstoji odpovedni razlog in ali so podani drugi pogoji za odpoved. Če delavec na dan podaje odpovedi ni imel statusa starejšega delavca, posebnega varstva pred odpovedjo ne uživa.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog
Ukinitev prejšnjega delovnega mesta tožnika je bila zgolj navidezna, saj je tudi po ukinitvi delovnega mesta vodje projekta - svetovalca uprave na podlagi pogodbe o zaposlitvi še naprej opravljal isto delo, le delovno mesto se je sedaj imenovalo drugače in zanj je bila določena nižja plača. Navedeno pomeni, da niso obstajali resni in utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.