• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 17
  • >
  • >>
  • 241.
    VDSS sodba Pdp 261/2007
    10.5.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0004509
    ZDR/90 člen 29, 36.a, 36.a/1.
    stari ZDR – sklep o prenehanju delovnega razmerja – izpit kot pogoj za opravljanje dela – razporeditev na drugo delovno mesto
    Ker tožnik ni opravil preizkusa znanja za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je bil sprejet oziroma razporejen (pod pogojem, da bo izpit opravil), mu je tožena stranka zakonito izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov. Pri tem tudi ni imela možnosti, da bi tožniku zagotovila drugo delo oziroma da bi ga razporedila na drugo delovno mesto, saj se za opravljanje dela na vseh delovnih mestih pri toženi stranki zahteva predhodno opravljeni izpit.
  • 242.
    VSL sodba I Cpg 329/2007
    10.5.2007
    pravo intelektualne lastnine
    VSL07627
    ZCUKPIL člen 2, 9, 9/4, 9/5, 2, 9, 9/4, 9/5. ZIL-1 člen 47, 47/2, 47/2-b, 47, 47/2, 47/2-b.
    kršitev znamke - tranzit - uporaba znamke v gospodarskem prometu - pravna praznina
    Kršitev izključne pravice (znamke) je (novo) pravno dejstvo, ki imetniku pravice daje novo pravno možnost, to je uveljavitev zahtevkov v prid varstvu kršene izključne pravice. Pasivno je legitimirana oseba, ki se ji očita kršitveno dejanje. V vseh tovrstnih primerih je na tožeči stranki (med drugim) trditveno in dokazno breme (1) o obstoju kršitvenega dejanja in (2) očitku le-tega toženi stranki.

    Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožena stranka (1) kot carinski deklarant ni imela stika s spornim blagom, ker je bilo to zapečateno v kontejnerju, ki je bil namenjen čezoceanskemu prevozu, (2) da ni organizirala prevoza in (3) da ni dala niti naloga za naložitev kontejnerja na vozilo.

    Tožena stranka ni storila kršitvenega dejanja, ker spornih znamk pri svojem delovanju ni niti omenjala niti ni prikrivala njihove neupravičene uporabe na spornem blagu, ker spornega blaga niti videla ni.

    Pojma "ponujanja" in "dajanja na trg" iz (b) tč. 2. odst. 47. čl. ZIL-1 sta razložena v sodbi Sodišča Evropskih skupnosti (v nadaljevanju SES) C-405/03 z dne 18.10.2005 (Class International BV proti Colgate-Palmolive Company).

    Tožeča stranka toženi ni očitala ravnanj, ki bi obsegala dajanje blaga na trg v Republiki Sloveniji, temveč zgolj omogočanje izvedbe tranzita blaga preko ozemlja RS, ki, upoštevaje citirani stališči SES, samo zase že v načelu ne sodi v katalog kršitvenih dejanj iz 47. čl. ZIL-1.

     
  • 243.
    VSC sklep Cp 417/2007
    10.5.2007
    stvarno pravo
    VSC01558
    SPZ člen 24, 24/1, 32, 33, 33/1, 24, 24/1, 32, 33, 33/1.
    motenje posesti
    Posestno varstvo varuje posestnikovo dejansko oblast na stvari. Zahtevku tožeče stranke je bilo upravičeno ugodeno, kar je dokazalo tako zadnje stanje posesti kot nastalo motenje.

     
  • 244.
    VSC sklep Cp 512/2007
    10.5.2007
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSC01435
    ZZZDR člen 130, 130.
    preživnina - sporazum staršev - korist otrok
    V nepravdnem postopku je sodišče dolžno presojati, ali je predlagani med staršema sklenjeni sporazum v korist otrok. Če ugotovi, da s sporazumom dogovorjena preživnina ne ustreza otrokovim koristim, mora predlog za potrditev sporazuma zavrniti. Nepravdno sodišče nima pooblastila samo določati višine preživnine, ki bi bila v otrokovo korist.

     
  • 245.
    VSC sodba Cp 1194/2006
    10.5.2007
    obligacijsko pravo
    VSC01474
    ZPP člen 190, 190. OZ člen 419, 419. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 3, 3/6, 7.
    posojilna pogodba - cesija - odtujitev sporne pravice - stvarna legitimacija - procesna legitimacija
    Materialnopravno ni ovire, da pravdna stranka odtuji stvar ali pravico, čeprav o njej teče pravda, takšna odtujitev pa tudi ne vpliva na prej začeti pravdni postopek o tej terjatvi ali stvari. Glede odtujitve terjatve na strani tožeče stranke je namen določila čl. 190 ZPP zagotoviti, da obstoj pravde ne bo prizadel razpolagalne sposobnosti tožeče stranke oziroma upnika. Tožeča stranka lahko zato tudi v teku pravde neovirano razpolaga s stvarjo oziroma pravico, na katero se nanaša pravda. Stvar lahko proda in pravico odstopi (cedira), ne da bi ji zaradi tega grozilo, da bo v pravdi njegov zahtevek zaradi prenehanja stvarne legitimacije zavrnjen. Odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda, pomeni naknadno ločitev procesne legitimacije od stvarne. Navedeno določilo ZPP zajema primere, ko z odtujitvijo stvari, da stvarna legitimacija, bodisi aktivna, bodisi pasivna, preide na pridobitelja kot singularnega pravnega naslednika. Procesna legitimacija kljub temu ostane pri prvotni tožeči oziroma toženi stranke, ta pa izgubi aktivno stvarno legitimacijo. Za uporabo določila čl. 190 ZPP je nujna ugotovitev, da je zaradi odtujitve prišlo do prenosa stvarne pravice.

     
  • 246.
    VSC sklep I Cp 1601/2006
    10.5.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0001631
    ZIZ člen 61, 61/1, 61/2, 62, 62/1, 62/5, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/1, 62/5.
    verodostojna listina - izvršba - obrazloženost ugovora
    Za dosego standarda obrazloženosti ugovora dolžnika zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine zadošča, da dolžnik navede pravna pomembna dejstva in predloga dokaz, s katerimi bi se lahko ugotovila zatrjevana dejstva.

     
  • 247.
    VSL sklep I Cpg 1038/2006
    10.5.2007
    pravo intelektualne lastnine
    VSL07619
    ZIL-1 člen 42, 42/1, 45.
    blagovna znamka - likvidacija
    V skladu s pravili predpisanimi v 42. in naslednjih členih ZIL-1 je predmet varstva znamke le takšen znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, kot so zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv, kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov (1. odstavek 41.2. člena ZIL-1).

    Če bi vse pravne naslednice nekdanjih članic SOZD I. pridobile vsaka na podlagi sodne odločbe imetništvo blagovne znamke, bi bila onemogočena kakršnakoli razlikovalnost blaga ali storitev vseh pravnih naslednikov nekdanjih članic SOZD I.

     
  • 248.
    VSC sklep Cp 1244/2006
    10.5.2007
    civilno procesno pravo
    VSC01457
    ZPP člen 105, 108, 180, 180/1, 105, 108, 180, 180/1.
    vloga - tožba - nepopolna vloga - vsebina tožbe - dopolnitev
    V skladu z načelom pomoči prava nevešči stranki, ki v bistvu uveljavlja načelo enakosti pred zakonom, mora sodišče prava nevešči stranki pomagati popraviti oziroma dopolniti vlogo, tako, da ji da natančna navodila in ne le taka, ki vsebujejo zgolj prepis zakonske dikcije o tem, kaj mora tožba vsebovati.

     
  • 249.
    VSC sklep I Cp 1423/2006
    10.5.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01471
    ZIZ člen 34, 34/3, 53, 53/2, 55, 102, 34, 34/3, 53, 53/2, 55, 102.
    drugo sredstvo izvršbe - omejitev izvršbe
    Dolžnik ima tekom izvršilnega postopka pravico do ugovora zoper novo izvršilno sredstvo, vendar lahko v tem ugovoru izpodbija le utemeljenost novega izvršilnega sredstva ali predmeta izvršbe, ali pa postopek dovolitve novega sredstva ali predmeta izvršbe, ne pa tudi samega obstoja ali višine terjatve. Za tovrstne ugovore je predviden ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe. V tem postopku pa se izvršba z novim izvršilnim sredstvom, to je rubež pokojnine, trenutno ne more nadaljevati, saj to ni možno zaradi omejitev v določilu čl. 102 ZIZ.

     
  • 250.
    VSL sklep I Cpg 273/2007
    10.5.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA
    VSL06555
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
    igre na srečo - prepoved prirejanja - začasna odredba
    Denarne zahtevke je namreč mogoče varovati s prepovedmi takšnih ravnanj dolžnika, ki so usmerjena v zmanjševanje njegovega premoženja oziroma takšno razpolaganje z njim, ki onemogoča oz. otežuje uveljavitev terjatve. Opravljanje dejavnosti takšnega ravnanja ne more predstavljati.

    Nista pa tožeči stranki, kot to ugotavlja pritožbeno sodišče, izkazovali niti trdili, da nastanka vznemirjanja ali škode ne bi bilo mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi v smislu 1. odst. 133. člena OZ.

    Terjatev tožečih strank po 133. členu OZ bi bila namreč verjetna le, v kolikor bi tožeči stranki trdili in verjetno izkazali, da za preprečitev zatrjevanega vznemirjanja ali škodne nevarnosti ni na voljo ustreznih ukrepov. Dejstvo, da toženi stranki ne spoštujeta zgoraj navedene prepovedi, izrečene v upravnem postopku.

     
  • 251.
    VDSS sodba Pdp 961/2006
    10.5.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005573
    ZDR člen 37, 82, 82/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – konkurenčna prepoved
    Pomoč pri gradnji hiše, ki jo je prijatelj tožnika gradil kot samostojni izvajalec, za toženo stranko kot gradbeno podjetje ni predstavljala konkurence, saj je šlo za samostojno gradnjo brez povpraševanja po storitvah gradbenih podjetij na trgu in bi bila gradnja izvedena tudi brez pomoči tožnika. Iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri mu je tožena stranka očitala, da je kršil konkurenčno prepoved, ni utemeljena.
  • 252.
    VDS sodba Pdp 924/2006
    10.5.2007
    delovno pravo
    VDS04027
    ZDR člen 47, 47/3, 88, 88/5, 90, 47, 47/3, 88, 88/5, 90.
    sprememba pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
    Ker tožnik ni podpisal nove pogodbe o zaposlitvi, s katero je tožena stranka skušala doseči sporazumno spremembo pogodbe o zaposlitvi po 2. odstavku 47. člena ZDR, je ostala v veljavi prejšnja pogodba o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove zaradi nepristanka k spremembi pogodbe o zaposlitvi, pa ni zakonita. Dogovarjanje za sporazumno spremembo pogodbe o zaposlitvi roka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne podaljša in je odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana po izteku tridesetdnevnega subjektivnega roka, tudi iz tega razloga nezakonita.

     
  • 253.
    VDS sodba Pdp 514/2006
    10.5.2007
    delovno pravo
    VDS04009
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog
    Ukinitev prejšnjega delovnega mesta tožnika je bila zgolj navidezna, saj je tudi po ukinitvi delovnega mesta vodje projekta - svetovalca uprave na podlagi pogodbe o zaposlitvi še naprej opravljal isto delo, le delovno mesto se je sedaj imenovalo drugače in zanj je bila določena nižja plača. Navedeno pomeni, da niso obstajali resni in utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

     
  • 254.
    VDS sklep Pdp 815/2006
    10.5.2007
    delovno pravo
    VDS04017
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 114, 114/1, 88, 88/1, 88/1-1, 114, 114/1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - starejši delavec
    Zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi se presoja po dnevu, ko je bila podana in ne po dnevu, ko je bila delavcu vročena, saj mora delodajalec ob podaji odpovedi ugotoviti, ali obstoji odpovedni razlog in ali so podani drugi pogoji za odpoved. Če delavec na dan podaje odpovedi ni imel statusa starejšega delavca, posebnega varstva pred odpovedjo ne uživa.

     
  • 255.
    VSC sklep I Ip 524/2007
    10.5.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01569
    ZIZ člen 38, 43, 55, 38, 43, 55.
    umik predloga - odločanje o utemeljenosti ugovora
    Ob pritožbeno neizpodbijanem in istega dne izdanem sklepu o ustavitvi postopka zardi umika izvršilnega predloga, umik pa je nepreklicen, sodišče ni imelo več podlage meritorno odločati o utemeljenosti ugovora dolžnika.

     
  • 256.
    VSL sklep I Cpg 292/2007
    10.5.2007
    pravo intelektualne lastnine
    VSL06592
    ZIL-1 člen 47, 123, 47, 123.
    kršitev blagovne znamke - začasna odredba
    Tožeča stranka se v pritožbi med drugim sklicuje tudi na določbo 123. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL1), ki je v besedilu 123. člena, veljavnem v času izdaje začasne odredbe kot možen ukrep v smislu začasne odredbe v točki c) 2. odst. navedenega člena urejal tudi možnost, da sodišče za čas pravde zaseže, izključi iz prometa in shrani predmete kršitve ter sredstva, ki se pretežno uporabljajo za izdelavo ali izvedbo predmeta, s katerim se krši kakšna pravica po tem zakonu. Vendar je tožeča stranka s predlogom, da sodišče prve stopnje odredi zaseg, izključitev iz prometa in hrambo navedenega blaga za čas pravde na stroške tožene stranke, preseglo ukrep, ki je predviden v okviru citirane določbe 123. člena ZIZ. Takšen poseg, ki bi toženi stranki nalagal, da mora za čas trajanja tovrstnega ukrepa zagotavljati sredstva za izvajanje tega ukrepa, nima podlage niti v citirani določbi 123. člena ZIL1, niti v določbah ZIZ, ki urejajo pogoje za izdajo začasne odredbe.

     
  • 257.
    VSC sklep I Cp 194/2007
    10.5.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01448
    ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5.
    izvršilni stroški - potrebnost
    Zaradi umika predloga za izvršbo na premičnine do udejanjenja predlagane izvršbe ni prišlo. V skladu s členom 38/5 ZIZ je sodišče pravilno ugotovilo, da stroški izvršitelja, ki so nastali pred tem ko je upnik umaknil predlog za izvršbo na premičnine, za samo izvršbo niso bili potrebni.

     
  • 258.
    VDS sodba Pdp 1281/2006
    10.5.2007
    delovno pravo
    VDS04082
    ZDR člen 38, 38/2, 38, 38/2.
    konkurenčna klavzula - sodna poravnava
    Sodna poravnava ne pomeni sporazumne prekinitve delovnega razmerja in ni mogoče šteti, da je tožniku prenehalo delovno razmerje po njegovi volji ali krivdi. Zato niso podani pogoji, pod katerimi bi bil dolžan spoštovati konkurenčno klavzulo, zaradi česar tudi tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule ni utemeljen.

     
  • 259.
    VDS sodba Pdp 690/2006
    10.5.2007
    delovno pravo
    VDS04054
    ZDSS člen 41, 41/5, 41, 41/5. ZDR člen 73, 73/1, 73/2, 73/3, 74, 73, 73/1, 73/2, 73/3, 74.
    sprememba delodajalca - prevzem - varstvo pravic delavcev - stroški postopka
    Tudi če delodajalec s pogodbo prepusti opravljanje določenih del drugemu podjetju, pa to delo opravlja en sam delavec, gre za prenos dela podjetja ali dejavnosti (sodba Evropskega sodišča - primer Christel Schmidt).

    Na zakonitost pravnega prenosa dela podjetja ni vplivalo dejstvo, da je v postopku sodeloval le sindikat delodajalca prenosnika, ne pa tudi sindikat delodajalca prevzemnika. Obvestilo sindikatoma je potrebno zato, da delodajalca dosežeta sporazum glede pravnih, ekonomskih in socialnih posledic ter predvidenih ukrepov za delavce. Delodajalca sta dosegla sporazum glede pogodbe o fizičnem varovanju in prevzema delavcev, zato opustitev zakonsko določene obveznosti sodelovanja sindikata na zakonitost spremembe delodajalca in posledično na tožničine pravice ni vplivala.

    Vse pravice in obveznosti, ki jih je imela tožnica po pogodbi o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku in so prešle na delodajalca prevzemnika po zakonu, ji je bil ta dolžan tudi zagotavljati ves čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in ne le eno leto. Najmanj eno leto je delodajalec prevzemnik dolžan zagotavljati pravice, ki jih ima delavec na podlagi kolektivne pogodbe, ki je zavezovala delodajalca prenosnika, kar je pomembno v primerih, ko za delodajalca prevzemnika velja druga kolektivna pogodba, po kateri bi imel delavec manj pravic.

    Če delodajalec prevzemnik tožnici ni zagotavljal enakih pravic, kot ji jih je na podlagi pogodbe o zaposlitvi zagotavljal delodajalec prenosnik, to ni razlog za nezakonitost prevzema oziroma spremembe delodajalca, ampak razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, pri čemer ima ta enake pravice, kot če bi pogodbo o zaposlitvi odpovedal delodajalec iz poslovnih razlogov.

    Spor o tem, da ni bilo pravne podlage za spremembo delodajalca po 73. členu ZDR in da je tožena stranka (delodajalec prenosnik) delavca dolžna vrniti nazaj na delo k prenosniku, je v svojem bistvu spor o obstoju delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku. Zato se glede stroškov postopka uporablja 5. odstavek 41. člena ZDSS-1.

     
  • 260.
    VSC sklep Kp 28/2007
    10.5.2007
    kazensko procesno pravo
    VSC01462
    ZKP člen 325, 325/1, 325/2, 392, 392/3, 325, 325/1, 325/2, 392, 392/3, 325, 325/1, 325/2, 392, 392/3.
    nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje - po izteku roka za pritožbo
    Če obtoženec šele s posebno vlogo po preteku roka za pritožbo, v kateri ni izpostavil dvomljive ugotovitve odločilnega dejstva, to dejansko navede v takšni vlogi, in na sodišču 2. stopnje ob odločanju o pritožbi nastane dvom o resničnosti odločilnega dejstva, se takšna sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču 1. stopnje v novo sojenje.

     
  • <<
  • <
  • 13
  • od 17
  • >
  • >>