krivdna odškodninska odgovornost - trčenje dveh motornih vozil - izsiljevanje prednosti - prekoračitev dovoljene hitrosti - deljena krivda
S prekoračitvijo dovoljene hitrost 50km/h za več kot 30km/h je podana vzročna zveza med nastalo škodo in protipredpisno vožnjo voznika tožnikovega vozila, čeprav je voznik tovornega vozila s svojo protipredpisno vožnjo ustvaril kritično situacijo za nastanek prometne nezgode z vključitvijo na prednostno cesto z neprednostne, ker bi voznik tožnikovega vozila lahko z zaustavitvijo okoli 25 m pred mestom trka preprečil trčenje, če bi vozil z dovoljeno hitrostjo.
ZTLR člen 20, 21, 23, 20, 21, 23, 20, 21, 23. ZIZ člen 64, 64.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v nepremičnino - nedopustnost izvršbe
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je štelo, da je pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi vlaganj pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini.
Če je darilna pogodba, s katero tožnik dokazuje lastninsko pravico na solastnem deležu stanovanja, ki je predmet dovoljene izvršbe, zaradi nedopustne podlage nična, je posledično neutemeljen tudi tožnikov zahtevek za nedopustnost izvršbe.
trditveno in dokazno breme - neupravičena pridobitev
V skladu s pravilom o dokaznem bremenu gredo nedokazane trditve v škodo tistega, ki jih zatrjuje. Tožnica je upravičena do povrnitve koristi, ki jo je imel toženec z uporabo njenega stanovanja brez ustrezne pravne podlage.
ZGD člen 230, 230. OZ člen 190, 275, 404, 190, 275, 404.
razdelitev premoženja v likvidaciji - vrnitev preveč plačanih zneskov
Delničarji, ki so v likvidacijskem postopku prejeli previsoka izplačila, družbi odgovarjajo v smislu 1. odstavka 230. člena ZGD samo do višine zneska, ki so ga preveč prejeli iz likvidacijske mase. Zoper vsakega delničarja ima družba izkazano samostojno terjatev na vrnitev preveč plačanega zneska. Delničarji med sabo niso v solidarni zavezi za povrnitev celotnega zneska preveč razdeljenega premoženja iz likvidacijske mase.
sprememba pogodbe o zaposlitvi - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog
Ker ni prišlo do sporazumne spremembe pogodbe o zaposlitvi in je delodajalec podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je delavka sprejela, je potrebno spor presojati po določilu 3. odstavka 90. člena ZDR. Obseg sodnega varstva je omejen na presojo utemeljenosti odpovednega razloga, pri čemer mora sodišče prve stopnje presoditi, ali ne gre v konkretnem primeru zgolj za navidezni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove.
Zaradi umika predloga za izvršbo na premičnine do udejanjenja predlagane izvršbe ni prišlo. V skladu s členom 38/5 ZIZ je sodišče pravilno ugotovilo, da stroški izvršitelja, ki so nastali pred tem ko je upnik umaknil predlog za izvršbo na premičnine, za samo izvršbo niso bili potrebni.
igre na srečo - prepoved prirejanja - začasna odredba
Denarne zahtevke je namreč mogoče varovati s prepovedmi takšnih ravnanj dolžnika, ki so usmerjena v zmanjševanje njegovega premoženja oziroma takšno razpolaganje z njim, ki onemogoča oz. otežuje uveljavitev terjatve. Opravljanje dejavnosti takšnega ravnanja ne more predstavljati.
Nista pa tožeči stranki, kot to ugotavlja pritožbeno sodišče, izkazovali niti trdili, da nastanka vznemirjanja ali škode ne bi bilo mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi v smislu 1. odst. 133. člena OZ.
Terjatev tožečih strank po 133. členu OZ bi bila namreč verjetna le, v kolikor bi tožeči stranki trdili in verjetno izkazali, da za preprečitev zatrjevanega vznemirjanja ali škodne nevarnosti ni na voljo ustreznih ukrepov. Dejstvo, da toženi stranki ne spoštujeta zgoraj navedene prepovedi, izrečene v upravnem postopku.
V skladu z načelom pomoči prava nevešči stranki, ki v bistvu uveljavlja načelo enakosti pred zakonom, mora sodišče prava nevešči stranki pomagati popraviti oziroma dopolniti vlogo, tako, da ji da natančna navodila in ne le taka, ki vsebujejo zgolj prepis zakonske dikcije o tem, kaj mora tožba vsebovati.
javni razpis - vabilo k postavljanju ponudb - obveznost skleniti pogodbo z najugodnejšim ponudnikom - kršitev - edini ponudnik - najugodnejši ponudnik
Situacija, v kateri je le eden izmed udeležencev vabila k licitaciji izpolnil vse zahtevane pogoje, naročniku onemogoča prepoznavanje ponudbe z najnižjo ceno, ker je kakršnakoli primerjava med cenami dejansko izključena. V takšnem primeru do licitacije niti ni prišlo. Naročnik - razpisovalec pogodbo seveda lahko sklene z edinim ponudnikom v okviru svobode urejanja obligacijskih razmerij (10. člen ZOR), ni je pa dolžan skleniti.
Za dosego standarda obrazloženosti ugovora dolžnika zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine zadošča, da dolžnik navede pravna pomembna dejstva in predloga dokaz, s katerimi bi se lahko ugotovila zatrjevana dejstva.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče sporno Pogodbo o upravljanju pravno opredelilo kot pogodbo o delu. Po oceni pritožbenega sodišča pa je navedena pogodba po pravni naravi mešana pogodba, saj vsebuje elemente pogodbe o skupnosti imovine (saj ureja pravna razmerja med solastniki), za katero se glede na to, da v času nastanka spornega razmerja ZOR te pogodbe ni urejal, uporabljajo določbe ODZ (členi 1175 in sledeči), v delu, kjer ureja razmerja do tožeče stranke kot upravljalca CČN, pa vsebuje elemente pogodbe o delu, za katero se uporabljajo določbe ZOR. Čeprav pogodba vsebuje določene stvarnopravne elemente, pa jo je glede na vsebino treba opredeliti kot pogodbo obligacijskega prava.
Ob smiselni uporabi določbe 2. odstavka 74. člena ZOR je v primeru, če je dogovorjena sprememba pogodbe pod določenimi pogoji, ta spremenjena, ko se ti uresničijo.
V danem primeru ne moremo govoriti o dejanski nemožnosti izpolnitve, saj so bila predmet izpolnitve denarna sredstva (genus). Da bi dejstvo ukinitve subvencij s strani O. T. predstavljalo pravno nemožnost izpolnitve, pa pritožbeno sodišče ne vidi podlage v nobenem zakonskem ali podzakonskem predpisu, niti je tožena stranka konkretno ne zatrjuje.
Dolžnik ima tekom izvršilnega postopka pravico do ugovora zoper novo izvršilno sredstvo, vendar lahko v tem ugovoru izpodbija le utemeljenost novega izvršilnega sredstva ali predmeta izvršbe, ali pa postopek dovolitve novega sredstva ali predmeta izvršbe, ne pa tudi samega obstoja ali višine terjatve. Za tovrstne ugovore je predviden ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe. V tem postopku pa se izvršba z novim izvršilnim sredstvom, to je rubež pokojnine, trenutno ne more nadaljevati, saj to ni možno zaradi omejitev v določilu čl. 102 ZIZ.
ZIZ člen 175, 192, 192/2, 210, 175, 192, 192/2, 210.
izvršba na nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - izselitev iz stanovanja - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju - najemno razmerje
Ne glede na to, da je iz podatkov v spisu razvidno, da je prišlo do razdrtja kupoprodajne pogodbe za navedeno stanovanje (to je dosegla O. K. kot prvotna lastnica stanovanja s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v K.), je postopek ves čas tekel tako, kot da je lastnica nepremičnine še vedno dolžnica, saj iz spisa ni razvidno, da bi lastnica nepremičnine O. K. dosegla, da se izvršba izreče za nedopustno. Iz tega razloga je nepomembno dejstvo sklenitve najemne pogodbe med dolžnico in O. K. kot lastnico stanovanja in zato tudi dolžnici ni v tej zadevi priznan položaj najemnika, ki bi bil varovan v skladu z določbo 175. člena ZIZ (navedena določba ureja najemno in zakupno razmerje v primeru, ko je najemnik ali zakupnik tretja oseba, ne pa zaradi morebitnih spremenjenih okoliščin dolžnik).
Sodbo je za toženo stranko po tem, ko ji je vročevalec dne 28.12.2006 pustil obvestilo o prispelem pismu, dne 29.12.2006 prevzel oče in to potrdil s svojim podpisom, s čemer je bila vročitev pisanja toženi stranki pravilno opravljena z vročitvijo kot jo določa 3.odst. 142. čl. ZPP. Kdaj je tako vročeno pisanje dejansko prejela tožena stranka pa na pričetek teka roka za vložitev napovedi pritožbe ne more imeti vpliva.
Ker je potrdilo o vročitvi javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, sodišče kot dan vročitve lahko šteje le dan, ki je naveden na vročilnici. Če pa tožena stranka meni, da je na vročilnici navedeni datum nepravilen, bi morala to dokazati, saj je dokazno breme na njej, česar pa ni storila.
Izvršilno sodišče mora na ugovore dolžnika glede višine terjatve izdelati obračun, iz katerega sta razvidni glavnica in obresti. Obračun mora biti obrazložen, da ga stranke lahko izpodbijajo.
Če bi izvršitelj postopal po določbi 97. člena ZIZ, bi bilo mogoče ugotoviti, ali so bili njegovi stroški poplačani iz kupnine (prim. tretji in četrti odstavek 38.c člena ZIZ) in ali je preostanek kupnine zadoščal za celotno poplačilo upnice. V takšnem primeru namreč ne bi bilo podlage za ugoditev zahtevku za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov. Glede na to, da obračuna terjatve v spisu ni, ta obračun pa je bil dolžan opraviti izvršitelj pred poplačilom upnice, je ostalo dejansko stanje v konkretnem primeru nepopolno ugotovljeno.
ZPPSL člen 4, 169, 4, 169. ZPP člen 187, 187/2, 187, 187/2.
odgovornost za dolgove iz poslovanja samostojnega podjetnika - sprememba tožbe
Ne gre za subjektivno spremembo tožbe, če tožnik toži določeno osebo kot podjetnika posameznika, pa nato ta oseba preneha obstojati kot samostojni podjetnik. S koncem stečajnega postopka nad s.p., upniki ne morejo od fizične osebe, kot nekdanjega s.p., ničesar zahtevati.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38, 38c, 38c/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tar št 1, 1/4, tar št 1, 1/4.
stroški izvršitelja - izvršiteljev obračun - zahteva - umik predloga za izvršbo
Izvršitelju ni mogoče očitati, da je neutemeljeno razpisal rubež dolžnikovih premičnin, saj pred tem ni bil seznanjen z dejstvom, da je upnik umaknil predlog za izvršbo. Zato je upravičen do nagrade za pripravo na rubež in do povračila stroškov, ki jih je v zvezi s tem imel.