V nepravdnem postopku je sodišče dolžno presojati, ali je predlagani med staršema sklenjeni sporazum v korist otrok. Če ugotovi, da s sporazumom dogovorjena preživnina ne ustreza otrokovim koristim, mora predlog za potrditev sporazuma zavrniti. Nepravdno sodišče nima pooblastila samo določati višine preživnine, ki bi bila v otrokovo korist.
Materialnopravno ni ovire, da pravdna stranka odtuji stvar ali pravico, čeprav o njej teče pravda, takšna odtujitev pa tudi ne vpliva na prej začeti pravdni postopek o tej terjatvi ali stvari. Glede odtujitve terjatve na strani tožeče stranke je namen določila čl. 190 ZPP zagotoviti, da obstoj pravde ne bo prizadel razpolagalne sposobnosti tožeče stranke oziroma upnika. Tožeča stranka lahko zato tudi v teku pravde neovirano razpolaga s stvarjo oziroma pravico, na katero se nanaša pravda. Stvar lahko proda in pravico odstopi (cedira), ne da bi ji zaradi tega grozilo, da bo v pravdi njegov zahtevek zaradi prenehanja stvarne legitimacije zavrnjen. Odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda, pomeni naknadno ločitev procesne legitimacije od stvarne. Navedeno določilo ZPP zajema primere, ko z odtujitvijo stvari, da stvarna legitimacija, bodisi aktivna, bodisi pasivna, preide na pridobitelja kot singularnega pravnega naslednika. Procesna legitimacija kljub temu ostane pri prvotni tožeči oziroma toženi stranke, ta pa izgubi aktivno stvarno legitimacijo. Za uporabo določila čl. 190 ZPP je nujna ugotovitev, da je zaradi odtujitve prišlo do prenosa stvarne pravice.
V skladu s pravili predpisanimi v 42. in naslednjih členih ZIL-1 je predmet varstva znamke le takšen znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, kot so zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv, kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov (1. odstavek 41.2. člena ZIL-1).
Če bi vse pravne naslednice nekdanjih članic SOZD I. pridobile vsaka na podlagi sodne odločbe imetništvo blagovne znamke, bi bila onemogočena kakršnakoli razlikovalnost blaga ali storitev vseh pravnih naslednikov nekdanjih članic SOZD I.
Če je darilna pogodba, s katero tožnik dokazuje lastninsko pravico na solastnem deležu stanovanja, ki je predmet dovoljene izvršbe, zaradi nedopustne podlage nična, je posledično neutemeljen tudi tožnikov zahtevek za nedopustnost izvršbe.
igre na srečo - prepoved prirejanja - začasna odredba
Denarne zahtevke je namreč mogoče varovati s prepovedmi takšnih ravnanj dolžnika, ki so usmerjena v zmanjševanje njegovega premoženja oziroma takšno razpolaganje z njim, ki onemogoča oz. otežuje uveljavitev terjatve. Opravljanje dejavnosti takšnega ravnanja ne more predstavljati.
Nista pa tožeči stranki, kot to ugotavlja pritožbeno sodišče, izkazovali niti trdili, da nastanka vznemirjanja ali škode ne bi bilo mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi v smislu 1. odst. 133. člena OZ.
Terjatev tožečih strank po 133. členu OZ bi bila namreč verjetna le, v kolikor bi tožeči stranki trdili in verjetno izkazali, da za preprečitev zatrjevanega vznemirjanja ali škodne nevarnosti ni na voljo ustreznih ukrepov. Dejstvo, da toženi stranki ne spoštujeta zgoraj navedene prepovedi, izrečene v upravnem postopku.
invalidska pokojnina – invalidnost I. kategorije – zaključek zdravljenja
Invalidska pokojnina se lahko izplačuje največ od dneva nastanka invalidnosti dalje, torej od tedaj, ko je bilo zdravljenje končano in ko so bili izvedeni potrebni ukrepi zdravljenja in medicinske rehabilitacije.
elementi delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - pogoji za opravljanje dela
Drugi odstavek 11. člena ZDR izrecno prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v primeru obstoja elementov delovnega razmerja in če delavec izpolnjuje pogoje za opravljanje tega dela. Izjeme lahko določa le zakon. Tudi če se ugotovi, da je bila volja strank skleniti pogodbo civilnega prava, jima ZDR ob izpolnjenih pogojih iz 2. odst. 11. čl. ZDR take pogodbe ne dopušča skleniti. V konkretnem primeru je torej potrebno upoštevati, ali je tožnik izpolnjeval pogoje za opravljanje dela in v primeru izpolnjevanja le-teh ugotoviti obstoj elementov delovnega razmerja, ter pri odločitvi upoštevati, ali je tožnik v vtoževanem obdobju imel status samostojnega novinarja. V primeru neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela ZDR dopušča sklepanje pogodb civilnega prava, pri čemer je potrebno upoštevati tudi Zakon o medijih in Kolektivno pogodbo za poklicne novinarje, ki urejata status samostojnih novinarjev.
ZCUKPIL člen 2, 9, 9/4, 9/5, 2, 9, 9/4, 9/5. ZIL-1 člen 47, 47/2, 47/2-b, 47, 47/2, 47/2-b.
kršitev znamke - tranzit - uporaba znamke v gospodarskem prometu - pravna praznina
Kršitev izključne pravice (znamke) je (novo) pravno dejstvo, ki imetniku pravice daje novo pravno možnost, to je uveljavitev zahtevkov v prid varstvu kršene izključne pravice. Pasivno je legitimirana oseba, ki se ji očita kršitveno dejanje. V vseh tovrstnih primerih je na tožeči stranki (med drugim) trditveno in dokazno breme (1) o obstoju kršitvenega dejanja in (2) očitku le-tega toženi stranki.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožena stranka (1) kot carinski deklarant ni imela stika s spornim blagom, ker je bilo to zapečateno v kontejnerju, ki je bil namenjen čezoceanskemu prevozu, (2) da ni organizirala prevoza in (3) da ni dala niti naloga za naložitev kontejnerja na vozilo.
Tožena stranka ni storila kršitvenega dejanja, ker spornih znamk pri svojem delovanju ni niti omenjala niti ni prikrivala njihove neupravičene uporabe na spornem blagu, ker spornega blaga niti videla ni.
Pojma "ponujanja" in "dajanja na trg" iz (b) tč. 2. odst. 47. čl. ZIL-1 sta razložena v sodbi Sodišča Evropskih skupnosti (v nadaljevanju SES) C-405/03 z dne 18.10.2005 (Class International BV proti Colgate-Palmolive Company).
Tožeča stranka toženi ni očitala ravnanj, ki bi obsegala dajanje blaga na trg v Republiki Sloveniji, temveč zgolj omogočanje izvedbe tranzita blaga preko ozemlja RS, ki, upoštevaje citirani stališči SES, samo zase že v načelu ne sodi v katalog kršitvenih dejanj iz 47. čl. ZIL-1.
javni razpis - vabilo k postavljanju ponudb - obveznost skleniti pogodbo z najugodnejšim ponudnikom - kršitev - edini ponudnik - najugodnejši ponudnik
Situacija, v kateri je le eden izmed udeležencev vabila k licitaciji izpolnil vse zahtevane pogoje, naročniku onemogoča prepoznavanje ponudbe z najnižjo ceno, ker je kakršnakoli primerjava med cenami dejansko izključena. V takšnem primeru do licitacije niti ni prišlo. Naročnik - razpisovalec pogodbo seveda lahko sklene z edinim ponudnikom v okviru svobode urejanja obligacijskih razmerij (10. člen ZOR), ni je pa dolžan skleniti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče sporno Pogodbo o upravljanju pravno opredelilo kot pogodbo o delu. Po oceni pritožbenega sodišča pa je navedena pogodba po pravni naravi mešana pogodba, saj vsebuje elemente pogodbe o skupnosti imovine (saj ureja pravna razmerja med solastniki), za katero se glede na to, da v času nastanka spornega razmerja ZOR te pogodbe ni urejal, uporabljajo določbe ODZ (členi 1175 in sledeči), v delu, kjer ureja razmerja do tožeče stranke kot upravljalca CČN, pa vsebuje elemente pogodbe o delu, za katero se uporabljajo določbe ZOR. Čeprav pogodba vsebuje določene stvarnopravne elemente, pa jo je glede na vsebino treba opredeliti kot pogodbo obligacijskega prava.
Ob smiselni uporabi določbe 2. odstavka 74. člena ZOR je v primeru, če je dogovorjena sprememba pogodbe pod določenimi pogoji, ta spremenjena, ko se ti uresničijo.
V danem primeru ne moremo govoriti o dejanski nemožnosti izpolnitve, saj so bila predmet izpolnitve denarna sredstva (genus). Da bi dejstvo ukinitve subvencij s strani O. T. predstavljalo pravno nemožnost izpolnitve, pa pritožbeno sodišče ne vidi podlage v nobenem zakonskem ali podzakonskem predpisu, niti je tožena stranka konkretno ne zatrjuje.
Dolžnik ima tekom izvršilnega postopka pravico do ugovora zoper novo izvršilno sredstvo, vendar lahko v tem ugovoru izpodbija le utemeljenost novega izvršilnega sredstva ali predmeta izvršbe, ali pa postopek dovolitve novega sredstva ali predmeta izvršbe, ne pa tudi samega obstoja ali višine terjatve. Za tovrstne ugovore je predviden ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe. V tem postopku pa se izvršba z novim izvršilnim sredstvom, to je rubež pokojnine, trenutno ne more nadaljevati, saj to ni možno zaradi omejitev v določilu čl. 102 ZIZ.
Za dosego standarda obrazloženosti ugovora dolžnika zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine zadošča, da dolžnik navede pravna pomembna dejstva in predloga dokaz, s katerimi bi se lahko ugotovila zatrjevana dejstva.
krivdna odškodninska odgovornost - trčenje dveh motornih vozil - izsiljevanje prednosti - prekoračitev dovoljene hitrosti - deljena krivda
S prekoračitvijo dovoljene hitrost 50km/h za več kot 30km/h je podana vzročna zveza med nastalo škodo in protipredpisno vožnjo voznika tožnikovega vozila, čeprav je voznik tovornega vozila s svojo protipredpisno vožnjo ustvaril kritično situacijo za nastanek prometne nezgode z vključitvijo na prednostno cesto z neprednostne, ker bi voznik tožnikovega vozila lahko z zaustavitvijo okoli 25 m pred mestom trka preprečil trčenje, če bi vozil z dovoljeno hitrostjo.
ZTLR člen 20, 21, 23, 20, 21, 23, 20, 21, 23. ZIZ člen 64, 64.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v nepremičnino - nedopustnost izvršbe
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je štelo, da je pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi vlaganj pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini.
ZTLR člen 37, 37, 37. ZOR člen 374, 374. ZPP člen 355, 355.
zastaranje
Terjatev za vrnitev plinskih jeklenk, v katerih je tožeča stranka dobavljala toženi stranki plin in ki so ostale v njeni lasti ne zastara po določbi čl. 374 ZOR. Gre za lastninsko pravico, pravica do tožbe s katero lastnik zahteva naj mu posestnik vrne individualno določeno stvar ne zastara.
ZIZ člen 175, 192, 192/2, 210, 175, 192, 192/2, 210.
izvršba na nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - izselitev iz stanovanja - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju - najemno razmerje
Ne glede na to, da je iz podatkov v spisu razvidno, da je prišlo do razdrtja kupoprodajne pogodbe za navedeno stanovanje (to je dosegla O. K. kot prvotna lastnica stanovanja s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v K.), je postopek ves čas tekel tako, kot da je lastnica nepremičnine še vedno dolžnica, saj iz spisa ni razvidno, da bi lastnica nepremičnine O. K. dosegla, da se izvršba izreče za nedopustno. Iz tega razloga je nepomembno dejstvo sklenitve najemne pogodbe med dolžnico in O. K. kot lastnico stanovanja in zato tudi dolžnici ni v tej zadevi priznan položaj najemnika, ki bi bil varovan v skladu z določbo 175. člena ZIZ (navedena določba ureja najemno in zakupno razmerje v primeru, ko je najemnik ali zakupnik tretja oseba, ne pa zaradi morebitnih spremenjenih okoliščin dolžnik).
ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2. ZNVP člen 81 b, 81 b. ZGD-1 člen 387, 387/1, 387/2, 387/3, 387/4, 590, 590/2, 590/2-1, 590/3, 590/4, 590/5, 590, 590/5, 590/2, 387, 387/1, 387/2, 387/3, 590/2-1, 590/3, 590/4, 387/4.
varstvo manjšinskih delničarjev - izpodbijanje sklepa skupščine o prenosu delnic na glavnega delničarja - regulacijska začasna odredba
Vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja v sodni register ima konstitutivni učinek, saj po 3. odst. 387. člena ZGD-1 šele z vpisom tega sklepa preidejo vse delnice manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja.
Poslovodstvo družbe mora predlogu za vpis sklepa o prenosu delnic v register priložiti poleg notarsko overjenega prepisa zapisnika zasedanja skupščine, ki je odločala o izključitvi manjšinskih delničarjev (1. odst. 387. člena ZGD-1), tudi že zgoraj omenjeno izjavo poslovodstva iz 1. točke 2. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1. Če take izjave poslovodstvo ne predloži, ker je bila proti sklepu skupščine o prenosu delnic pravočasno vložena tožba na neveljavnost (izpodbojnost ali ničnost) tega sklepa in o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, po 3. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1, registrski organ prekine postopek odločanja o vpisu sklepa do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku. Tako določen institut registrske zapore torej v zadostni meri varuje manjšinske delničarje pred pravnimi posledicami vpisa sklepa o prenosu delnic v register, torej pred prenosom delnic na glavnega delničarja. Presoja o tem, ali znatno prevladuje interes za hitro odločitev o predlaganem vpisu, ne da bi čakalo na pravnomočno odločitev o tožbenem zahtevku, pa je po 4. in 5. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1 pridržana registrskemu organu, s tem pa tudi tehtanje zadržanja nastanka pravnih posledic vpisa sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja. Tako se pokaže, da regulacijska začasna odredba v predlagani vsebini v tem postopku ni potrebna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive ali nenadomestljive škode, ker so tožnikom varovane pravice v samem registrskem postopku.
pritožba - nova dejstva in dokazi - spor majhne vrednosti
Navedbe tožene stranke, da je dolg plačala in o tem predloženi listinski dokaz, predstavlja nova dejstva in nove dokaze, ki jih tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni uveljavljala, poleg tega pa je to dejstvo nastopilo po koncu glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, kakor je to razvidno iz priložene listine. Ker sme po dol. čl. 337 ZPP pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz II. odst. 286. čl. ZPP in kar je evidentno, da je to dejstvo nastopilo po koncu glavne obravnave, sodišče pa v sporu odločilo po stanju na dan glavne obravnave, pritožbenih navedb o izvršbenem (delnem plačilu) in v zvezi s tem predloženega dokaza, pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati. Bo pa to dejstvo tožena stranka uspešno uveljavljala v morebitnem izvršilnem postopku.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38, 38c, 38c/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tar št 1, 1/4, tar št 1, 1/4.
stroški izvršitelja - izvršiteljev obračun - zahteva - umik predloga za izvršbo
Izvršitelju ni mogoče očitati, da je neutemeljeno razpisal rubež dolžnikovih premičnin, saj pred tem ni bil seznanjen z dejstvom, da je upnik umaknil predlog za izvršbo. Zato je upravičen do nagrade za pripravo na rubež in do povračila stroškov, ki jih je v zvezi s tem imel.