Če je darilna pogodba, s katero tožnik dokazuje lastninsko pravico na solastnem deležu stanovanja, ki je predmet dovoljene izvršbe, zaradi nedopustne podlage nična, je posledično neutemeljen tudi tožnikov zahtevek za nedopustnost izvršbe.
ZVPot člen 12c, 12c/2. ZIL-1 člen 48, 123, 123/2, 123/4. ZGD-1 člen 12.
blagovna znamka
Če so izpolnjeni zakonski znaki iz 48. člena ZIL-1, je lahko pravica iz znamke, ki jo nedvomno v okviru zaščitene blagovne znamke Centreks tožeča stranka ima, omejena. V postopku odločanja o pogojih za izdajo začasne odredbe mora sodišče tehtati, ali več razlogov govori za obstoj teze tožene stranke, da ji tožeča stranka na podlagi 48. člena ZIL-1 ne more prepovedati označbe vrste storitve, ki jo tožena stranka poimenuje Centreks ali govori več razlogov za to, da ne gre za takšno označbo, ki bi označevala vrsto storitve.
invalidska pokojnina – invalidnost I. kategorije – zaključek zdravljenja
Invalidska pokojnina se lahko izplačuje največ od dneva nastanka invalidnosti dalje, torej od tedaj, ko je bilo zdravljenje končano in ko so bili izvedeni potrebni ukrepi zdravljenja in medicinske rehabilitacije.
elementi delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - pogoji za opravljanje dela
Drugi odstavek 11. člena ZDR izrecno prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v primeru obstoja elementov delovnega razmerja in če delavec izpolnjuje pogoje za opravljanje tega dela. Izjeme lahko določa le zakon. Tudi če se ugotovi, da je bila volja strank skleniti pogodbo civilnega prava, jima ZDR ob izpolnjenih pogojih iz 2. odst. 11. čl. ZDR take pogodbe ne dopušča skleniti. V konkretnem primeru je torej potrebno upoštevati, ali je tožnik izpolnjeval pogoje za opravljanje dela in v primeru izpolnjevanja le-teh ugotoviti obstoj elementov delovnega razmerja, ter pri odločitvi upoštevati, ali je tožnik v vtoževanem obdobju imel status samostojnega novinarja. V primeru neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela ZDR dopušča sklepanje pogodb civilnega prava, pri čemer je potrebno upoštevati tudi Zakon o medijih in Kolektivno pogodbo za poklicne novinarje, ki urejata status samostojnih novinarjev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – konkurenčna prepoved
Pomoč pri gradnji hiše, ki jo je prijatelj tožnika gradil kot samostojni izvajalec, za toženo stranko kot gradbeno podjetje ni predstavljala konkurence, saj je šlo za samostojno gradnjo brez povpraševanja po storitvah gradbenih podjetij na trgu in bi bila gradnja izvedena tudi brez pomoči tožnika. Iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri mu je tožena stranka očitala, da je kršil konkurenčno prepoved, ni utemeljena.
Zaradi umika predloga za izvršbo na premičnine do udejanjenja predlagane izvršbe ni prišlo. V skladu s členom 38/5 ZIZ je sodišče pravilno ugotovilo, da stroški izvršitelja, ki so nastali pred tem ko je upnik umaknil predlog za izvršbo na premičnine, za samo izvršbo niso bili potrebni.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - zavod za zdravstveno zavarovanje
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, ki je pravilno in ki ga sodišče prve stopnje ni upoštevalo, in sicer, da delovanje pristojnega organa v skladu s pooblastili na podlagi zakona, čeprav kasneje razveljavljenega, ni protipravno ravnanje in zato tudi ni odškodninske odgovornosti. Zato zgolj dejstvo, da je bilo kasneje odločeno drugače, ali da je bila odločba pristojnega organa razveljavljena, še ne pomeni, da je organ ravnal protipravno. Sodišče prve stopnje je protipravnost enačilo z krivdo, kar pa ni prav. Tožeča stranka mora dokazati in zatrjevati v čem je bilo ravnanje toženke protipravno (v nasprotju s pravno normo).
sprememba pogodbe o zaposlitvi - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog
Ker ni prišlo do sporazumne spremembe pogodbe o zaposlitvi in je delodajalec podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je delavka sprejela, je potrebno spor presojati po določilu 3. odstavka 90. člena ZDR. Obseg sodnega varstva je omejen na presojo utemeljenosti odpovednega razloga, pri čemer mora sodišče prve stopnje presoditi, ali ne gre v konkretnem primeru zgolj za navidezni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove.
Sodna poravnava ne pomeni sporazumne prekinitve delovnega razmerja in ni mogoče šteti, da je tožniku prenehalo delovno razmerje po njegovi volji ali krivdi. Zato niso podani pogoji, pod katerimi bi bil dolžan spoštovati konkurenčno klavzulo, zaradi česar tudi tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule ni utemeljen.
stari ZDR – sklep o prenehanju delovnega razmerja – izpit kot pogoj za opravljanje dela – razporeditev na drugo delovno mesto
Ker tožnik ni opravil preizkusa znanja za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je bil sprejet oziroma razporejen (pod pogojem, da bo izpit opravil), mu je tožena stranka zakonito izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov. Pri tem tudi ni imela možnosti, da bi tožniku zagotovila drugo delo oziroma da bi ga razporedila na drugo delovno mesto, saj se za opravljanje dela na vseh delovnih mestih pri toženi stranki zahteva predhodno opravljeni izpit.
V nepravdnem postopku je sodišče dolžno presojati, ali je predlagani med staršema sklenjeni sporazum v korist otrok. Če ugotovi, da s sporazumom dogovorjena preživnina ne ustreza otrokovim koristim, mora predlog za potrditev sporazuma zavrniti. Nepravdno sodišče nima pooblastila samo določati višine preživnine, ki bi bila v otrokovo korist.
Materialnopravno ni ovire, da pravdna stranka odtuji stvar ali pravico, čeprav o njej teče pravda, takšna odtujitev pa tudi ne vpliva na prej začeti pravdni postopek o tej terjatvi ali stvari. Glede odtujitve terjatve na strani tožeče stranke je namen določila čl. 190 ZPP zagotoviti, da obstoj pravde ne bo prizadel razpolagalne sposobnosti tožeče stranke oziroma upnika. Tožeča stranka lahko zato tudi v teku pravde neovirano razpolaga s stvarjo oziroma pravico, na katero se nanaša pravda. Stvar lahko proda in pravico odstopi (cedira), ne da bi ji zaradi tega grozilo, da bo v pravdi njegov zahtevek zaradi prenehanja stvarne legitimacije zavrnjen. Odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda, pomeni naknadno ločitev procesne legitimacije od stvarne. Navedeno določilo ZPP zajema primere, ko z odtujitvijo stvari, da stvarna legitimacija, bodisi aktivna, bodisi pasivna, preide na pridobitelja kot singularnega pravnega naslednika. Procesna legitimacija kljub temu ostane pri prvotni tožeči oziroma toženi stranke, ta pa izgubi aktivno stvarno legitimacijo. Za uporabo določila čl. 190 ZPP je nujna ugotovitev, da je zaradi odtujitve prišlo do prenosa stvarne pravice.
trditveno in dokazno breme - neupravičena pridobitev
V skladu s pravilom o dokaznem bremenu gredo nedokazane trditve v škodo tistega, ki jih zatrjuje. Tožnica je upravičena do povrnitve koristi, ki jo je imel toženec z uporabo njenega stanovanja brez ustrezne pravne podlage.
Dolžnik ima tekom izvršilnega postopka pravico do ugovora zoper novo izvršilno sredstvo, vendar lahko v tem ugovoru izpodbija le utemeljenost novega izvršilnega sredstva ali predmeta izvršbe, ali pa postopek dovolitve novega sredstva ali predmeta izvršbe, ne pa tudi samega obstoja ali višine terjatve. Za tovrstne ugovore je predviden ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe. V tem postopku pa se izvršba z novim izvršilnim sredstvom, to je rubež pokojnine, trenutno ne more nadaljevati, saj to ni možno zaradi omejitev v določilu čl. 102 ZIZ.
Pri stranki, ki nima pooblaščenca, je potrebno, da sodišče prve stopnje, če že ni vrnilo tožbe v popravo zaradi pomanjkanja zahtevka in posledične nesklepčnosti, postopa po določbah o materialnem procesnem vodstvu iz 285. člena ZPP. Stranka na ta način s pomočjo sodišča postavi zahtevek, ustrezen materialnopravnim določbam socialnega prava, Sodišče namreč s sodbo odloči o zahtevku (1. odstavek 310. člena ZPP), kar pa ni možno, če zahtevek sploh ni postavljen. Posledično tudi zato sodbe ni moč preizkusiti.
Izrek sodbe: "Tožbenemu zahtevku se ugodi tako, da se...," je nejasen. Iz izreka sodbe mora biti jasno razvidno, kateremu zahtevku je sodišče ugodilo, katerega pa je zavrnilo, ali pa, v katerem delu je zahtevku ugodilo ter v katerem delu ga je zavrnilo.
pritožba - nova dejstva in dokazi - spor majhne vrednosti
Navedbe tožene stranke, da je dolg plačala in o tem predloženi listinski dokaz, predstavlja nova dejstva in nove dokaze, ki jih tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni uveljavljala, poleg tega pa je to dejstvo nastopilo po koncu glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, kakor je to razvidno iz priložene listine. Ker sme po dol. čl. 337 ZPP pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz II. odst. 286. čl. ZPP in kar je evidentno, da je to dejstvo nastopilo po koncu glavne obravnave, sodišče pa v sporu odločilo po stanju na dan glavne obravnave, pritožbenih navedb o izvršbenem (delnem plačilu) in v zvezi s tem predloženega dokaza, pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati. Bo pa to dejstvo tožena stranka uspešno uveljavljala v morebitnem izvršilnem postopku.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38, 38c, 38c/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tar št 1, 1/4, tar št 1, 1/4.
stroški izvršitelja - izvršiteljev obračun - zahteva - umik predloga za izvršbo
Izvršitelju ni mogoče očitati, da je neutemeljeno razpisal rubež dolžnikovih premičnin, saj pred tem ni bil seznanjen z dejstvom, da je upnik umaknil predlog za izvršbo. Zato je upravičen do nagrade za pripravo na rubež in do povračila stroškov, ki jih je v zvezi s tem imel.
ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2. ZNVP člen 81 b, 81 b. ZGD-1 člen 387, 387/1, 387/2, 387/3, 387/4, 590, 590/2, 590/2-1, 590/3, 590/4, 590/5, 590, 590/5, 590/2, 387, 387/1, 387/2, 387/3, 590/2-1, 590/3, 590/4, 387/4.
varstvo manjšinskih delničarjev - izpodbijanje sklepa skupščine o prenosu delnic na glavnega delničarja - regulacijska začasna odredba
Vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja v sodni register ima konstitutivni učinek, saj po 3. odst. 387. člena ZGD-1 šele z vpisom tega sklepa preidejo vse delnice manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja.
Poslovodstvo družbe mora predlogu za vpis sklepa o prenosu delnic v register priložiti poleg notarsko overjenega prepisa zapisnika zasedanja skupščine, ki je odločala o izključitvi manjšinskih delničarjev (1. odst. 387. člena ZGD-1), tudi že zgoraj omenjeno izjavo poslovodstva iz 1. točke 2. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1. Če take izjave poslovodstvo ne predloži, ker je bila proti sklepu skupščine o prenosu delnic pravočasno vložena tožba na neveljavnost (izpodbojnost ali ničnost) tega sklepa in o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, po 3. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1, registrski organ prekine postopek odločanja o vpisu sklepa do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku. Tako določen institut registrske zapore torej v zadostni meri varuje manjšinske delničarje pred pravnimi posledicami vpisa sklepa o prenosu delnic v register, torej pred prenosom delnic na glavnega delničarja. Presoja o tem, ali znatno prevladuje interes za hitro odločitev o predlaganem vpisu, ne da bi čakalo na pravnomočno odločitev o tožbenem zahtevku, pa je po 4. in 5. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1 pridržana registrskemu organu, s tem pa tudi tehtanje zadržanja nastanka pravnih posledic vpisa sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja. Tako se pokaže, da regulacijska začasna odredba v predlagani vsebini v tem postopku ni potrebna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive ali nenadomestljive škode, ker so tožnikom varovane pravice v samem registrskem postopku.
ZTLR člen 37, 37, 37. ZOR člen 374, 374. ZPP člen 355, 355.
zastaranje
Terjatev za vrnitev plinskih jeklenk, v katerih je tožeča stranka dobavljala toženi stranki plin in ki so ostale v njeni lasti ne zastara po določbi čl. 374 ZOR. Gre za lastninsko pravico, pravica do tožbe s katero lastnik zahteva naj mu posestnik vrne individualno določeno stvar ne zastara.