ZOR člen 371, 371/1, 371, 371/1. ZD člen 120, 120/3, 120, 120/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - zastaranje
Ugovor zastaranja je ugovor materialnopravne narave, presoja njegove utemeljenosti je nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami glede pričetka teka zastaralnega roka in ev. prekinitve oz. pretrganja zastaranja, ugotovitev le-tu pa je vezana na trditveno podlago strank v postopku.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38, 38c, 38c/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tar št 1, 1/4, tar št 1, 1/4.
stroški izvršitelja - izvršiteljev obračun - zahteva - umik predloga za izvršbo
Izvršitelju ni mogoče očitati, da je neutemeljeno razpisal rubež dolžnikovih premičnin, saj pred tem ni bil seznanjen z dejstvom, da je upnik umaknil predlog za izvršbo. Zato je upravičen do nagrade za pripravo na rubež in do povračila stroškov, ki jih je v zvezi s tem imel.
Res je sicer, da sta v postopku svoje preživninske terjatve priglasila tudi mld. A in BB, vendar sodišče druge stopnje ugotavlja, da preživninski upravičenci in druge osebe iz 2. in 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ ne predstavljajo drugih upnikov v smislu 191. člena ZIZ. Pogoj edinega upnika je namreč določen z namenom varovanja morebitnih ostalih upnikov, zgoraj navedene osebe pa zakon varuje na drug način, in sicer jim z določbo 197. člena v zvezi s 191. členom ZIZ daje prednost pri poplačilu oziroma sodišču onemogoča, da bi kupcu v delu, ki je potreben za poplačilo njihovih terjatev, oprostilo plačila kupnine.
ZOR člen 189, 189/1, 189/3, 189, 189/1, 189/3. ZPP člen 287, 287/2, 287/3, 355, 287, 287/2, 287/3, 355.
kršitev pogodbe - izgubljeni dobiček - njegova višina - nova dejstva - nov dokaz
Ker sodišče prve stopnje ni od vsakega od "treh izpadlih povprečnih mesečnih zaslužkov" tožeče stranke odštelo (ustreznega dela) vseh cit. stroškov, ni pravilno ugotovilo dejanskega izgubljenega dobička oz. zaslužka tožeče stranke. Za njegovo pravilno ugotovitev bo moralo ugotoviti nova dejstva in izvesti nov dokaz.
Sodišče izved. mnenja pridobljenega v kazenskem postopku, katerega vpogled je predlagala tožeča stranka res ni upoštevalo v tem postopku s čemer pa tožeči stranki ni bilo onemogočeno enakopravno sodelovanje v dokaznem postopku.
ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2. ZNVP člen 81 b, 81 b. ZGD-1 člen 387, 387/1, 387/2, 387/3, 387/4, 590, 590/2, 590/2-1, 590/3, 590/4, 590/5, 590, 590/5, 590/2, 387, 387/1, 387/2, 387/3, 590/2-1, 590/3, 590/4, 387/4.
varstvo manjšinskih delničarjev - izpodbijanje sklepa skupščine o prenosu delnic na glavnega delničarja - regulacijska začasna odredba
Vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja v sodni register ima konstitutivni učinek, saj po 3. odst. 387. člena ZGD-1 šele z vpisom tega sklepa preidejo vse delnice manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja.
Poslovodstvo družbe mora predlogu za vpis sklepa o prenosu delnic v register priložiti poleg notarsko overjenega prepisa zapisnika zasedanja skupščine, ki je odločala o izključitvi manjšinskih delničarjev (1. odst. 387. člena ZGD-1), tudi že zgoraj omenjeno izjavo poslovodstva iz 1. točke 2. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1. Če take izjave poslovodstvo ne predloži, ker je bila proti sklepu skupščine o prenosu delnic pravočasno vložena tožba na neveljavnost (izpodbojnost ali ničnost) tega sklepa in o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, po 3. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1, registrski organ prekine postopek odločanja o vpisu sklepa do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku. Tako določen institut registrske zapore torej v zadostni meri varuje manjšinske delničarje pred pravnimi posledicami vpisa sklepa o prenosu delnic v register, torej pred prenosom delnic na glavnega delničarja. Presoja o tem, ali znatno prevladuje interes za hitro odločitev o predlaganem vpisu, ne da bi čakalo na pravnomočno odločitev o tožbenem zahtevku, pa je po 4. in 5. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1 pridržana registrskemu organu, s tem pa tudi tehtanje zadržanja nastanka pravnih posledic vpisa sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja. Tako se pokaže, da regulacijska začasna odredba v predlagani vsebini v tem postopku ni potrebna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive ali nenadomestljive škode, ker so tožnikom varovane pravice v samem registrskem postopku.
narok - preložitev naroka - opravičilo in predlog - pravočasnost predloga - izostanek stranke z naroka - oprava glavne obravnave - možnost obravnavanja pred sodiščem - pritožbene novote - nedovoljene
Ker sta bila opravičilo, za katerega tudi sicer tožena stranka ni ponudila nobenega dokaza, in predlog tožene stranke za preložitev poravnalnega naroka in naroka za glavno obravnavo prepozna, ju sploh ni bilo mogoče obravnavati. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo povsem pravilno, ko je opravilo glavno obravnavo brez navzočnosti (v redu povabljene) tožene stranke; toženi stranki pa je tako bila možnost obravnavanja pred sodiščem vseeno dana.
Ker tožena stranka niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da v pritožbi novo navedenega brez svoje krivde ni mogla navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji, očitno pa je tudi, da bi to mogla storiti, pritožbeno sodišče zato uveljavljenih pritožbeno novih trditev in novih dokazov tožene stranke ni moglo upoštevati.
ZPPSL člen 4, 169, 4, 169. ZPP člen 187, 187/2, 187, 187/2.
odgovornost za dolgove iz poslovanja samostojnega podjetnika - sprememba tožbe
Ne gre za subjektivno spremembo tožbe, če tožnik toži določeno osebo kot podjetnika posameznika, pa nato ta oseba preneha obstojati kot samostojni podjetnik. S koncem stečajnega postopka nad s.p., upniki ne morejo od fizične osebe, kot nekdanjega s.p., ničesar zahtevati.
Člen 116 sicer res omogoča vrnitev v prejšnje stanje tudi iz razloga, če je zamujen rok za kakšno pravno dejanje, vendar se v skladu s 15. členom ZIZ določbe ZPP smiselno uporabljajo le v primeru, če ni v ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno.
Pri stranki, ki nima pooblaščenca, je potrebno, da sodišče prve stopnje, če že ni vrnilo tožbe v popravo zaradi pomanjkanja zahtevka in posledične nesklepčnosti, postopa po določbah o materialnem procesnem vodstvu iz 285. člena ZPP. Stranka na ta način s pomočjo sodišča postavi zahtevek, ustrezen materialnopravnim določbam socialnega prava, Sodišče namreč s sodbo odloči o zahtevku (1. odstavek 310. člena ZPP), kar pa ni možno, če zahtevek sploh ni postavljen. Posledično tudi zato sodbe ni moč preizkusiti.
Izrek sodbe: "Tožbenemu zahtevku se ugodi tako, da se...," je nejasen. Iz izreka sodbe mora biti jasno razvidno, kateremu zahtevku je sodišče ugodilo, katerega pa je zavrnilo, ali pa, v katerem delu je zahtevku ugodilo ter v katerem delu ga je zavrnilo.
Sodbo je za toženo stranko po tem, ko ji je vročevalec dne 28.12.2006 pustil obvestilo o prispelem pismu, dne 29.12.2006 prevzel oče in to potrdil s svojim podpisom, s čemer je bila vročitev pisanja toženi stranki pravilno opravljena z vročitvijo kot jo določa 3.odst. 142. čl. ZPP. Kdaj je tako vročeno pisanje dejansko prejela tožena stranka pa na pričetek teka roka za vložitev napovedi pritožbe ne more imeti vpliva.
Ker je potrdilo o vročitvi javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, sodišče kot dan vročitve lahko šteje le dan, ki je naveden na vročilnici. Če pa tožena stranka meni, da je na vročilnici navedeni datum nepravilen, bi morala to dokazati, saj je dokazno breme na njej, česar pa ni storila.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ključnega dejstva, ali se dolžnik s svojim ravnanjem namenoma izogiba prilivom na svoj račun in s tem onemogoča ali precej otežuje uveljavitev upnikove terjatve, kot je zatrjeval upnik.
pritožba - nova dejstva in dokazi - spor majhne vrednosti
Navedbe tožene stranke, da je dolg plačala in o tem predloženi listinski dokaz, predstavlja nova dejstva in nove dokaze, ki jih tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni uveljavljala, poleg tega pa je to dejstvo nastopilo po koncu glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, kakor je to razvidno iz priložene listine. Ker sme po dol. čl. 337 ZPP pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz II. odst. 286. čl. ZPP in kar je evidentno, da je to dejstvo nastopilo po koncu glavne obravnave, sodišče pa v sporu odločilo po stanju na dan glavne obravnave, pritožbenih navedb o izvršbenem (delnem plačilu) in v zvezi s tem predloženega dokaza, pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati. Bo pa to dejstvo tožena stranka uspešno uveljavljala v morebitnem izvršilnem postopku.
Izvršilno sodišče mora na ugovore dolžnika glede višine terjatve izdelati obračun, iz katerega sta razvidni glavnica in obresti. Obračun mora biti obrazložen, da ga stranke lahko izpodbijajo.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSC01586
KZ člen 146, 146/1, 146, 146/1. ZKP člen 392, 392/3, 392, 392/3.
dvom o resničnosti - odločilna dejstva - grdo ravnanje
Ker je sodišče druge stopnje ob odločanju o pritožbi obdolženke, vloženi le zaradi nestrinjanje z izrečeno ji kazensko sankcijo, ugotovilo, da obstoja precejšni dvom o resničnost dejanskega sklepa prvostopenjskega sodišča, da je obdolženka z oškodovancem grdo ravnala na v izreku sodbe opisan način in mu prizadejala v opisu dejanja navedene sledi poškodb, je skladno z določbo 3. odst. 392. čl. ZKP sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC01431
KZ člen 146, 146. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8.
nedovoljen dokaz - grdo ravnanje - konkretni dejanski stan
To da je sodišče v dokazne namene prebralo disciplinski spis voden v takšnem postopku pri družbi v kateri je zaposlen, kateri je obravnaval isti dogodek kot se mu očita v kazenskem postopku ni nedovoljen dokaz ampak dokaz katerega sodišče ocenjuje v povezavi z drugimi izvedenimi.
Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja grdega ravnanja se izkazuje v fizičnem napadu obd. na oškodovanca. Posledice pa (v dani zadevi) v fizični prizadetosti njegove telesne celovitosti. Slednja je v dovoljeni meri izkazana s tem kar je o njej v zdravstveni dokumentaciji navedel lečeči zdravnik kar pomeni, da za presojo ni odločilna ugotovitev zdravnika specialista kateri je oškodovanca pregledal zaradi druge poškodbe, ki ni predmet postopka, kot anamnestičen podatek pa zabeležil tudi navedbe slednjega o bolečinah po udarjenih mestih.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Ker se je toženec na podlagi veljavnega pravnega posla, ki ga je sklenil z zemljiškoknjižnim lastnikom vknjižil kot lastnik nepremičnine in se je pri tem utemeljeno zanesel na podatke v zemljiški knjigi, ki so za več kot 30 let za nazaj prikazovali kot pravne prednike toženčeve predlastnike, je kljub vindikacijskemu načelu, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam in kljub pomanjkanju razpolagalne sposobnosti zemljiškoknjižnega lastnika, pridobil lastninsko pravico na podlagi pravil, na katere utemeljeno v izpodbijani sodbi opira odločitev sodišče prve stopnje.