Asfaltirana ulica samo zato, ker dela na njej niso bila dokončana in so po preplastitvi z asfaltno prevleko na ulici ostale na mestih ventilov komunalnih vodov vdolbine velikosti 30 x 15 cm in globine 4 cm, zaradi teh vdolbin še ni postala nevarna stvar.
Glede na konkretne okoliščine primera, ko je šlo za betonske bloke, postavljene na najožjo stranico v prostorih stanovanjskega bloka, kjer so se pogosto igrali otroci in je tudi ob igri tožnika kot otroka v starosti 11 let, prišlo do prevrnitve, ko je sicer ta s silo dosegel, da se je betonski blok prevrnil, je šlo za nevarno stvar.
Očitek obd. zas. tožilki na naroku v kazenskem postopku: "Če ne bi ti lajala na mene, bi bilo vse v redu" je šteti za žaljivega saj so besede izrečene v slabšalni obliki. Bile pa so izrečene v razgovoru s katerim so se skušali razrešiti njuni dolgoletni spori in doseči dogovor o plačilu najemnine s strani zas. tožilke obd. Z izrečenim je obd. v interes varovanja teh koristi povedal le to, da do dogovora ni prišlo predvsem zaradi dotedanjih ravnanj zas. tožilke, ki je prej žalila tudi njega. Vse pa je povedal na način kot je tekel pogovor prej, kar dodatno potrjuje, da besede niso bile izrečene z namenom zaničevanja zas. tožilke.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC01431
KZ člen 146, 146. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8.
nedovoljen dokaz - grdo ravnanje - konkretni dejanski stan
To da je sodišče v dokazne namene prebralo disciplinski spis voden v takšnem postopku pri družbi v kateri je zaposlen, kateri je obravnaval isti dogodek kot se mu očita v kazenskem postopku ni nedovoljen dokaz ampak dokaz katerega sodišče ocenjuje v povezavi z drugimi izvedenimi.
Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja grdega ravnanja se izkazuje v fizičnem napadu obd. na oškodovanca. Posledice pa (v dani zadevi) v fizični prizadetosti njegove telesne celovitosti. Slednja je v dovoljeni meri izkazana s tem kar je o njej v zdravstveni dokumentaciji navedel lečeči zdravnik kar pomeni, da za presojo ni odločilna ugotovitev zdravnika specialista kateri je oškodovanca pregledal zaradi druge poškodbe, ki ni predmet postopka, kot anamnestičen podatek pa zabeležil tudi navedbe slednjega o bolečinah po udarjenih mestih.
Predlagateljica zatrjuje, da predstavlja ena polovica nepremičnine skupno premoženje predlagateljice in njenega bivšega moža in da je njen solastniški delež na skupnem premoženju 50%, kar v razmerju do celotne nepremičnine predstavlja 1/4. Povedano pomeni, da je predmet spora, posebej v razmerju do zemljiškoknjižne lastnice, delež do ene polovice in ne zgolj do 1/4. Šele če bi sodišče ugotovilo, da polovica predstavlja skupno premoženje, bi namreč sploh lahko odločalo o deležu tožnice na skupnem premoženju. Odločitev prvostopnega sodišča, da dovoli zaznambo spora na nepremičnini, last nasprotne udeleženke, do ene polovice je zato pravilna.
Vloga s katero je oškodovanec kot tožilec prevzel kazenski pregon in ni sestavljena v obliki obtožnega predloga je nepopolna. Ker ta ni bila dopolnjena v danem roku jo je potrebno zavreči.
obnova postopka - obnovitveni razlog kot pritožbeni razlog - odsotnost več kot 3 mesece (vročanje)
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik s temi trditvami zatrjuje obstoj obnovitvenega razloga po tretji točki 394. člena ZPP, v kateri je določeno, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko obnovi, če je bila opravljena osebna vročitev prve vloge, ki se je vročala v postopku po 141. členu tega zakona, ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot 3 mesece.
Verbalno izrečena grožnja z ubojem, podkrepljena s sekiro v roki, predstavlja med sprtima sosedoma resno grožnjo, ki je objektivno zmožna doseči ogroženost drugega.
prodajna pogodba - stvarne napake - lastnosti, potrebne za običajno rabo stvari - odgovornost prodajalca za stvarne napake - pravice kupca - jamčevalni zahtevki
Res 460. OZ člen dopušča pogodbeno omejitev oz. izključitev odgovornosti za napake, toda sodišče prve stopnje je ob tem še ugotovilo, da je dogovor kljub takemu zapisu bil tak, da lahko kupec prodajalko o morebitnih napakah obvesti in se jih je ta zavezala odpraviti. Torej je kljub takemu zapisu tožena stranka izrazila pripravljenost, da odpravi morebitne naknadno ugotovljene napake, pa še določena dela so bila predvidena. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja bi zato bilo, če bi se lahko tožena stranka sedaj sklicevala na tak zapis v pogodbi, ki predpostavlja tudi sicer izjemo od siceršnjih pravic kupca glede jamčevanja, če se je, tudi glede na tedanjo zavezo, da določena dela prodajalec še naknadno opravi, toženka še dogovorila s kupcema, da lahko le ta o morebitnih napakah prodajalko obvestita in jih bo ta odpravila.
premoženjska škoda – bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu – primerna denarna odškodnina – zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza
Pravična odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu.
Pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis bi morala stranka določno navesti katero listino oziroma izpoved katere priče naj se v konkretni zadevi v dokazne namene prečita in kaj s tem toženec dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - pripor
Če tiralice ni bilo oz. je ta že potekla, bi to moral uveljavljati v postopku za izročitev, kajti to so razlogi, ki se tičejo ekstradicijskega postopka, ni pa to predmet obravnave tega postopka po določbah 542. člena ZKP.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSC01586
KZ člen 146, 146/1, 146, 146/1. ZKP člen 392, 392/3, 392, 392/3.
dvom o resničnosti - odločilna dejstva - grdo ravnanje
Ker je sodišče druge stopnje ob odločanju o pritožbi obdolženke, vloženi le zaradi nestrinjanje z izrečeno ji kazensko sankcijo, ugotovilo, da obstoja precejšni dvom o resničnost dejanskega sklepa prvostopenjskega sodišča, da je obdolženka z oškodovancem grdo ravnala na v izreku sodbe opisan način in mu prizadejala v opisu dejanja navedene sledi poškodb, je skladno z določbo 3. odst. 392. čl. ZKP sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - družba z omejeno odgovornostjo - pasivna legitimacija
Toženka je le družbenica in direktorica omenjene družbe, za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo pa družbeniki ne odgovarjajo (407. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD).
začetek teka zamudnih obresti - zaključek zdravljenja - trenutek ugotovitve obstoja in zneska obveznosti zavarovalnice - odklonitev izplačila zavarovalnine
Ob dejstvu, da je nesporno, da se je tožnik poškodoval in da je zdravljenje zaključeno, ni nobene podlage, da bi tožena stranka lahko zahtevala od tožeče, da se podvrže operaciji, ki ni nujno potrebna. Prvostopno sodišče je zato pravilno uporabilo določbo 943. člena Obligacijskega zakonika in kot dan začetka teka zamudnih obresti upoštevalo dan, ko je zdravljenje že bilo končano in je prvotožena stranka odklonila izplačilo zavarovalnine.
preklic pogojne obsodbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja - obsojenčeva pripravljenost izpolniti posebni pogoj - izostanek z naroka za preklic pogojne obsodbe
V postopku za preklic pogojne obsodbe se ugotavlja le vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja oziroma ali je vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja pripisati izključno obsojenčevi krivdi. To, da se obsojenec ni odzval vabilu sodišča v postopku za preklic pogojne obsodbe, ni moč enačiti z obsojenčevo pripravljenostjo izpolniti poseben pogoj.