Glede na konkretne okoliščine primera, ko je šlo za betonske bloke, postavljene na najožjo stranico v prostorih stanovanjskega bloka, kjer so se pogosto igrali otroci in je tudi ob igri tožnika kot otroka v starosti 11 let, prišlo do prevrnitve, ko je sicer ta s silo dosegel, da se je betonski blok prevrnil, je šlo za nevarno stvar.
Vloga s katero je oškodovanec kot tožilec prevzel kazenski pregon in ni sestavljena v obliki obtožnega predloga je nepopolna. Ker ta ni bila dopolnjena v danem roku jo je potrebno zavreči.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSC01586
KZ člen 146, 146/1, 146, 146/1. ZKP člen 392, 392/3, 392, 392/3.
dvom o resničnosti - odločilna dejstva - grdo ravnanje
Ker je sodišče druge stopnje ob odločanju o pritožbi obdolženke, vloženi le zaradi nestrinjanje z izrečeno ji kazensko sankcijo, ugotovilo, da obstoja precejšni dvom o resničnost dejanskega sklepa prvostopenjskega sodišča, da je obdolženka z oškodovancem grdo ravnala na v izreku sodbe opisan način in mu prizadejala v opisu dejanja navedene sledi poškodb, je skladno z določbo 3. odst. 392. čl. ZKP sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
skupno premoženje zakoncev – premoženje, pridobljeno z delom med trajanjem zakonske zveze – vir sredstev, s katerimi je bilo premoženje pridobljeno – prosta presoja dokazov
Res je, da je v skladu z 2. odstavkom 51. člena ZZZDR premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. To pa ne pomeni, da je njuno skupno premoženje vsako premoženje, ki ga v času trajanja zakonske zveze pridobi kateri od zakoncev. Vir sredstev, s katerim je bilo premoženje pridobljeno, je pomemben.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - pripor
Če tiralice ni bilo oz. je ta že potekla, bi to moral uveljavljati v postopku za izročitev, kajti to so razlogi, ki se tičejo ekstradicijskega postopka, ni pa to predmet obravnave tega postopka po določbah 542. člena ZKP.
premoženjska škoda – bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu – primerna denarna odškodnina – zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza
Pravična odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu.
ZGD člen 417, 417/1, 455, 455/2, 417, 417/1, 455, 455/2.
prenehanje družbe
Čeprav vpis družbenika v sodni register nima konstitutivnega značaja, ko bi šele z vpisom v sodni register družbenik pridobil ta status, kot to zmotno meni prvostopenjsko sodišče, saj se po 1. odstavku 417. člena ZGD šteje za pridobitelja poslovnega deleža le tisti, ki poslovodji prijavi in dokaže pridobitev, pa je pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da tožniki s predloženo kupoprodajno pogodbo (priloga A12), sklenjeno med M. in B. kot kupcema stanovanja ter K. kot prodajalcem stanovanja, niso izkazali, da sta M. in B. postala z nakupom stanovanja tudi družbenika, saj niso izkazali, da je bil prodajalec stanovanja K. ob prodaji tudi družbenik tožene stranke. Prenosa poslovnega deleža F. na K. torej niso izkazali.
Tako torej ni podana materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka iz 2. odstavka 455. člena ZGD, po kateri lahko le družbenik(i) z najmanj 1/10 osnovnega kapitala zahtevajo s tožbo, da sodišče odloči o prenehanju družbe. Tega pogoja pritožniki za uspešno uveljavljanje tožbenega zahtevka niso dosegli.
zahteva za sodno varstvo - zakonska domneva o umiku - posledice
Če je prvostopno sodišče štelo zahtevo za sodno varstvo za umaknjeno, so s tem ustvarjeni pogoji za uporabo 3. odst. 61. čl. ZP-1 in uporabo 1. odst. 63. čl. ZP-1, takšno ZSV pa je potrebno na podlagi 64. čl. ZP-1 zavreči kot nedovoljeno, ne pa ustaviti postopek o prekršku.
zahteva za sodno varstvo - zavrženje - nedovoljenost - domneva o umiku - stroški postopka - oprostitev - zavrnitev
Če storilec k razpisanemu naroku ni prišel in izostanka ni mogoče utemeljeno opravičiti, so izpolnjeni pogoji iz 3. odst. 61. čl. ZP-1, ko sodišče šteje, da je storilec zahtevo za sodno varstvo umaknil, v posledici pa je zahtevo za sodno varstvo zavrglo kot nedovoljeno.
Pritožba nima prav, da bi moralo prvostopno sodišče tožeči stranki za sestavo tožbe v sporu zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve otrok in plačila preživnine priznati 260 točk, kot to določata točki D in E drugega odstavka tar. št. 18 Odvetniške tarife - OT. Takim izvajanjem pritožbe ni pritrditi, ker je v pravdah zaradi razveze zakonske zveze, v kateri imajo roditelji še mladoletne otroke, obvezno odločati o dodelitvi otrok in njihovem preživljanju (drugi odstavek 421. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V takih pravdah je tako potrebno vložiti tožbo zaradi razveze zakonske zveze, katere sestavni del pa so tudi zahtevki za dodelitev in preživljanje otrok, in ker se navedena tožba obravnava v enem postopku, v katerem je tudi izdana ena sodba, s katero sodišče odloči o razvezi, dodelitvi otrok, preživljanju in stikih, stranki pripada le nagrada v višini 160 točk, kot je to določeno v točki D drugega odstavka tar. št. 18 OT.