Ugotovitev sodišča prve stopnje, da zatrjevani alibi ni dokazan zato, ker ga vse priče obrambe niso potrdile, je pravilna. S kontrolnim dokazom je ugotovljena neresničnost razbremenilnega dejstva, ki je zatrjevan v zagovoru.
Za obrazloženost ugovora je dovolj, da je dolžnik obstoj pravnega razmerja med strankama zanikal in predlagal, da dokaz o obstoju le-tega predloži upnik.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - veljavnost pogodbe o zaposlitvi
V primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi je sodno varstvo zoženo zgolj na presojo obstoja utemeljenosti odpovednega razloga, ker delavec kljub odpovedi pogodbe o zaposlitvi ohranja zaposlitev pri delodajalcu.
Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi sama po sebi pomeni prenehanje prejšnje, saj dve pogodbi med istima strankama ne moreta veljati. To pomeni, da odpovedana pogodba ne "oživi" na podlagi ugotovitve sodišča, da ni bilo utemeljenega razloga za njeno odpoved, delavec pa mora veljavnost nove pogodbe o zaposlitvi posebej izpodbijati. Ker tožnik v tožbi ni zahteval razveljavitve nove pogodbe, ampak le ugotovitev, da ni bilo utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, nova pogodba o zaposlitvi kljub neutemeljeni odpovedi stare pogodbe o zaposlitvi, velja.
odškodnina - negmotna škoda - pravno priznana škoda - svoboda dela - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Svoboda dela je temeljna svoboščina in ne osebnostna pravica. ZOR ne predvideva odškodnine zaradi kršitve te pravice, niti odškodnine za duševne bolečine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, saj ne gre za pravno priznani škodi.
Dejstvo, da tožnik zaradi finančnih težav ni več igral tenisa in zahajal v gledališče, ne pomeni zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki bi utemeljevale dosojo odškodnine iz tega naslova.
vrnitev v prejšnje stanje - neznanje slovenščine - rok za napoved pritožbe - zamuda
Obdolženec-neslovenec, ki na glavni obravnavi sploh ni omenil, da v celoti ne obvlada slovenščine, po razglasitvi sodbe pa je bil ustno poučen o dolžnosti napovedati pritožbo, se v prošnji za vrnitev v prejšnje stanje, ki jo je vložil šele po prejemu brez razlogov, ne more uspešno sklicevati na ta vrnitveni razlog, zaradi katerega da je zamudil rok za vložitev napovedi.
Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 5 let, sme v preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom 6 mesecev razdreti pogodbo, s tem, da to pismeno sporoči drugi stranki.
ZOR člen 186, 360, 361, 376, 376/1, 186, 360, 361, 376, 376/1.
škodni dogodek - škoda - uveljavljanje škode - tožba - zastaranje - ugovor zastaranja
Ker je tožeča stranka zvedela za škodo in za tistega, ki jo je napravil, več kot 3 leta pred vložitvijo tožbe, je njena z vloženo tožbo uveljavljena odškodninska terjatev, zastarala. Ugovor zastaranja je utemeljen.
Upnik, ki je vložil pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru zoper sklep o izvršbi, zanjo pa obstaja taksna obveznost po II. odst. tar. št. 3 Zakona o sodnih taksah, je le-to dolžan plačati, prav tako pa tudi takso za opomin, ker taksa za pritožbo ni bila plačana ob nastanku taksne obveznosti.
ZIZ člen 38, 38/5, 38/7, 38, 38/5, 38/7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
izvršilni stroški - povrnitev stroškov - zahteva - rok - absolutna bistvena kršitev
Če v izreku izpodbijanega sklepa ni izrecno navedeno, katerih nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika sodišče ni priznalo, je pa to razvidno iz obrazložitve sodbe, s tem ni podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki II. odstavka 339. čl. ZPP.
Upnik mora povračilo stroškov zahtevati takoj, ko mu ti nastanejo in je znana tudi njihova višina (ko sta torej kumulativno izpolnjeni obe navedeni predpostavki), ne pa kadar koli do izteka tridesetdnevnega roka po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku.
V primeru, če je v tožbi združenih več zahtevkov, kot meni sodišče, bi sicer tožeča stranka morala vsak zahtevek opredeliti posebej, vendar je tudi tožbeni predlog z enotno opredeljenim denarnim zahtevkom še vedno sposoben za obravnavanje in bi sodišče lahko stranko, tako kot pravilno opozarja v pritožbi, na naroku v skladu z načelom materialnega procesnega vodstva spodbudilo, da dopolni navedbe o pravotvornih dejstvih.
V sodni praksi je sicer zavzeto stališče, da zato, ker je bila uvedba omejenega regresa ukrep, ki je bil potreben zaradi zavarovanja pravne dobrine, ki je bila ogrožena, položaj tožeče stranke pa se je poslabšal iz razloga v javnem interesu (varstva zavarovancev), pri čemer je bilo poslabšanje vsaj delno pod njenim nadzorom, ne gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo; zato je treba za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, uporabiti novo pravilo - novelirani 7. člen ZOZP, ki je predpisal omejeni regres (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 615/2004). Vendar pa so v tu obravnavanem primeru okoliščine primera drugačne in ni mogoče zaključiti, da bi pravna norma (sprememba ZOZP-A) učinkovala na konkreten dejanski stan, ki je nastal v preteklosti in je bil v preteklosti že tudi v celoti zaključen. Dejstvo, da tožeča stranka še ni prišla do poplačila iz regresnega zahtevka, je predvsem v trajanju pravdnega postopka, k čemur je bistveno pripomogla tudi tožena stranka s svojimi ugovori in pasivnostjo v postopku. Pritožbeno sodišče torej sodi, da prej prikazano stališče sodne prakse ni uporabljivo za konkreten primer in da bi uporaba kasnejšega predpisa za pravno razmerje, ki je nastalo in katerega učinki so se v celoti izčrpali že v preteklosti, pomenila prehud poseg v načelo zaupanja v pravo in torej nedopustno retroaktivno uporabo zakona.
Če tožena stranka (zavarovanec) prizna obstoj svoje regresne obveznosti do tožeče stranke (zavarovalnice), odpade potreba po obravnavanju temelja regresnega zahtevka.
V postopku prisilne poravnave prijavijo upniki samo tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Samo za te terjatve je zato mogoče uporabiti 36. člen ZPPSL, ne pa tudi za terjatve, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave.
KZ člen 124, 124. ZKP člen 370, 370/1, 371, 371/1-5, 370, 370/1, 371, 371/1-5, 370, 370/1, 371, 371/1-5.
posebni pogoji za pregon - uvedba postopka - dovoljenje ministra - začetek pregona v tujini
Glede na dokumentacijo, na katero se sklicuje že prvostopenjsko sodišče, tako ne more biti nobenega dvoma, da se je kazenski postopek zoper obtoženca v Republiki Italiji začel prej kot pri nas, zaradi česar je tudi nastopil zadržek iz 1.odst. 124.čl. KZ, ki pregon storilca pogojuje z dovoljenjem ministra. Glede na to, da je dikcija navedene določbe povsem jasna in nedvoumna, je torej ne glede na obrazložitev komentarja, ki pravzaprav predstavlja enega od možnih primerov uporabe te določbe, potrebno predhodno pridobiti dovoljenje ministra.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0007692
ZGD člen 6, 56, 416, 6, 56, 416. ZN člen 48, 48. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2. OZ člen 33, 33/2, 33, 33/2.
predpogodba - oblika - notarski zapis - prenos poslovnega deleža - zavrnitev pobotnega ugovora - spregled pravne osebnosti - nepopoln izrek o stroških - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - prekinitev postopka
Za predpogodbo, da ta ustvarja učinke, je določeno, da mora biti sklenjena v isti obliki, kot je predpisana za glavno pogodbo (2. odst. 33. člena OZ). To pomeni, da so predpostavke veljavnosti predpogodbe v zvezi z zahtevano obličnostjo enake tistim, ki jih je sicer ugotavljalo sodišče prve stopnje za sprejem ponudbe. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pravilno ugotovilo, da je za pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža predpisano, da mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (416. člena ZGD). Ker pa med strankama sklenjena predpogodba ni bila sklenjena v tej obliki, ni mogla ustvariti pravno relevantnih obveznosti za pogodbenike in s tem zlasti ne za prvotoženo stranko. Ob povedanem pa sodišče druge stopnje še dodaja, da je v 48. členu ZN izrecno predpisano, da je pogodba, za katero se predpisuje notarska oblika, pa v tej obliki ni sklenjena, neveljavna. To pa pomeni, da je v konkretnem primeru obličnost predpisana za veljavnost samega posla (pogodbe, formae ad solemnitatem). Da je temu tako, izhaja že iz dejstva, da 416. člen ZGD predpisuje obličnost notarskega zapisa kot najstrožje oblike notarske listine, to je pismenega dokumenta, ne le izdanega ampak tudi sestavljenega s sodelovanjem notarja, ki ima značaj javne listine. Že to pa tudi kaže, da je najstrožja obličnost v takem primeru določena zaradi javnega interesa. Tako se pokaže, da tudi če bi "krovno pogodbo" z dne 6.11.2002 presojali kot glavno pogodbo (in ne kot predpogodbo) o prenosu poslovnega deleža z zatrjevanim razveznim pogojem, bi taka pogodba morala biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
ugovor - obrazložitev - absolutna bistvena kršitev
Ker sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov, zakaj je štelo dolžnikov ugovor za obrazložen, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki II. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.
Cenitveno poročilo in njegova dopolnitev, v kateri cenilec odgovori na pripombe strank glede cenitve vrednosti nepremičnin in na katero stranke ne podajo več pripomb, je pravilna podlaga za ugotovitev vrednosti nepremičnin.
predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga - nenavzočnost pooblaščenca - navzočnost stranke - možnost obravnavanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker tožeča stranka ni "nepredvidene odsotnosti" svojega pooblaščenca z ničemer dokazala, tako ni izkazala upravičenega razloga za preložitev cit. narokov.
ZKP člen 177, 177/1, 399, 399/2, 177, 177/1, 399, 399/2.
sklep, ki ga izda senat med preiskavo - dopustnost pritožbe
Gre torej za primer, ko je zunajobravnavni senat iz 6. odst. 25. čl. ZKP izdal sklep med preiskavo, glede katerega pa je v 2. odst. 399. čl. ZKP izrecno navedeno, da zoper tak sklep ni pritožbe razen, če je v zakonu drugače določeno. Ker v določbi 177. čl. ZKP možnost pritožbe ni določena, se tako izkaže, da zoper izpodbijani sklep pritožba ni dovoljena.