nadaljevanje izvršbe - nova sredstva izvršbe - pravočasna dopolnitev
Ob dejstvu, da je upnik izkazal oddajo dopolnitve predloga na pošto kot priporočeno pošiljko, ob dejstvu, da se (prazna) pisemska ovojnica nahaja v spisu in ob dejstvu, da je upnik pritožbi priložil tudi drugopis samega predloga, je moč sklepati na pravočasno dopolnitev predloga za nadaljevanje izvršbe z novimi sredstvi izvršbe.
KZ člen 124, 124. ZKP člen 370, 370/1, 371, 371/1-5, 370, 370/1, 371, 371/1-5, 370, 370/1, 371, 371/1-5.
posebni pogoji za pregon - uvedba postopka - dovoljenje ministra - začetek pregona v tujini
Glede na dokumentacijo, na katero se sklicuje že prvostopenjsko sodišče, tako ne more biti nobenega dvoma, da se je kazenski postopek zoper obtoženca v Republiki Italiji začel prej kot pri nas, zaradi česar je tudi nastopil zadržek iz 1.odst. 124.čl. KZ, ki pregon storilca pogojuje z dovoljenjem ministra. Glede na to, da je dikcija navedene določbe povsem jasna in nedvoumna, je torej ne glede na obrazložitev komentarja, ki pravzaprav predstavlja enega od možnih primerov uporabe te določbe, potrebno predhodno pridobiti dovoljenje ministra.
V sodni praksi je sicer zavzeto stališče, da zato, ker je bila uvedba omejenega regresa ukrep, ki je bil potreben zaradi zavarovanja pravne dobrine, ki je bila ogrožena, položaj tožeče stranke pa se je poslabšal iz razloga v javnem interesu (varstva zavarovancev), pri čemer je bilo poslabšanje vsaj delno pod njenim nadzorom, ne gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo; zato je treba za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, uporabiti novo pravilo - novelirani 7. člen ZOZP, ki je predpisal omejeni regres (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 615/2004). Vendar pa so v tu obravnavanem primeru okoliščine primera drugačne in ni mogoče zaključiti, da bi pravna norma (sprememba ZOZP-A) učinkovala na konkreten dejanski stan, ki je nastal v preteklosti in je bil v preteklosti že tudi v celoti zaključen. Dejstvo, da tožeča stranka še ni prišla do poplačila iz regresnega zahtevka, je predvsem v trajanju pravdnega postopka, k čemur je bistveno pripomogla tudi tožena stranka s svojimi ugovori in pasivnostjo v postopku. Pritožbeno sodišče torej sodi, da prej prikazano stališče sodne prakse ni uporabljivo za konkreten primer in da bi uporaba kasnejšega predpisa za pravno razmerje, ki je nastalo in katerega učinki so se v celoti izčrpali že v preteklosti, pomenila prehud poseg v načelo zaupanja v pravo in torej nedopustno retroaktivno uporabo zakona.
Zatrjevane nepravilnosti v pravdnem postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov in napačnost izvršilnega naslova, ne predstavljajo razlogov, ki bi preprečevali izvršbo.
odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - porazdelitev odgovornosti
Reakcija tožnika, ko je zagledal voznika, ki se je iz dvorišča vključil na glavno cesto, da tega voznika obide s prehitevanjem, ni tako neobičajna, kot je bila naslednja reakcija zavarovanca tožene stranke, ko je po kratki razdalji po vključitvi na glavno cesto zavil na levi vozni pas.
V postopku prisilne poravnave prijavijo upniki samo tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Samo za te terjatve je zato mogoče uporabiti 36. člen ZPPSL, ne pa tudi za terjatve, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave.
kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja - vzročna zveza
V kolikor je obdolženka kot medicinska sestra svojo dolžnost dajati zdravila varovancem prepustila varuhinji, bi morala poskrbeti, da varovanec v njeni prisotnosti zaužije zdravila. V medicini namreč pri prenosu del in nalog od osebe z višjo medicinsko izobrazbo na osebo z nižjo medicinsko izobrazbo ostaja odgovorna oseba tista, ki je nalogo prepustila osebi z nižjo izobrazbo. Glede na vse navedeno ravnanje varuhinje, ki je po obdolženkinem naročilu varovancu dala zdravila, ki so bila sicer pripravljena za drugega varovanca, le-ta pa ji je predhodno izročila obdolženka, ni imelo znakov kaznivega dejanja in tudi ne takšnega pomena in moči, da povsem preusmeri vzročni potek oziroma povsem odpravi učinke prvotnega ravnanja obdolženke.
Pri tem kot delodajalec ni mišljena samo pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec formalno zaposlen (kot to zmotno navaja pritožba), pač pa je pojem delodajalca širši. Pomembno je torej vprašanje, pri kom oziroma za koga je delavec v času delovne nezgode dejansko delal (dejanski delodajalec).
Odškodnina je povezana z individualizacijo posameznega primera, poleg specifičnih okoliščin pri posameznem odškodninskem upravičencu pa je potrebno upoštevati tudi širše okoliščine in sicer medsebojno primerjavo posameznih škod in prisojenih odškodnin. Sodišče mora upoštevati okvire, ki jih je začrtala sodna praksa ter ohraniti pravična razmerja med škodo določenega obsega in odškodnino zanjo.
ZST člen 18, 22, 22-1, 18, 22, 22-1. ZPP člen 44, 44/2, 44, 44/2.
odmera sodne takse - nedenarna terjatev - spor za izpraznitev stanovanjskega prostora - vrednost zahtevka - delna sodba
Po 22. členu ZST se kot vrednost zahtevka za plačilo takse vzame v sporih za izpraznitev prostorov (1. točka 22. člena ZST) znesek v vrednosti 5000 točk, v vseh drugih primerih, če v tem zakonu ni drugače določeno pa znesek v vrednosti 1.000 točk (4. tč.). Sodišče prve stopnje bi zato moralo kot vrednost zahtevka za plačilo takse upoštevati glede izpraznitve prostorov 5.000 točk in ob izostanku navedbe vrednosti spornega predmeta glede izročitve premičnin v posest 1000 točk.
nedopustnost izvršbe - pravica, ki preprečuje izvršbo - prodaja stvari v izvršilnem postopku - originaren način pridobitve lastninske pravice - pravica do enakega varstva pravic
Pravdo za nedopustnost izvršbe ima po 64. in 65. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) tisti, ki zatrjuje, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (in zgolj o tem lahko teče pravda), ne pa morda tisti, ki zatrjuje kršitve v postopku izvršbe.
brezplačna uporaba stanovanja za nedoločen čas - darilo pravice - pogoji za preklic darila - velika nehvaležnost
Na podlagi opisanih dejanskih ugotovitev je prvostopno sodišče sklepalo, da je bilo tožencem stanovanje dano v brezplačno uporabo za nedoločen čas, šlo je za darilo pravice (in ne stvari) na podlagi realiziranega ustnega dogovora. Čeprav drži, da toženci kakšnih večjih investicij niso izkazali, vseeno ne more biti dvoma, da naklonitev ni bila zgolj začasna in da je bil namen strank ob sklenitvi dogovora rešitev stanovanjskega vprašanja toženke in njene družine, kar pa predpostavlja daljše obdobje. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da so se v letu 1975 dogovorile o tem, da tožnika kot lastnika hiše naklonita svoji hčeri in njeni družino neodplačno bivanje v stanovanju v pritličju hiše. Dogovor je bil očitno realiziran, saj se izvaja že najmanj 25 let. Dolžina tega obdobja tudi po mnenju pritožbenega sodišča kaže na to, da ni šlo za pravico do preklica. Dogovor, kakršen je bil sklenjen, pa nedvomno vsebuje darilni namen.
ZZVZ člen 34, 34. ZVKBO člen 16, 16. ZOR člen 154, 154.
odgovornost države
Sodišče prve stopnje je v tem postopku moralo ugotavljati, ali je podana odškodninska odgovornost tožene stranke - veterinarskega zavoda, v skladu z določili 154. čl. ZOR, ki je veljal v času škodnega dogodka (1060. čl. OZ).
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožbi ne grajata, da je tožnik s prijatelji šel domov preko Koroškega mostu nekje na sredini pa so se odločili, da ga bodo prečkali, kljub temu, da tam ni prehoda za pešce in je pred sredino mostu (pred odprtino) ograja, ki so jo morali preskočiti ter da je most osvetljen je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je sokrivda tožnika za nastalo škodo le 25%. Tožnik je prečkal most na mestu, kjer to ni dovoljeno in ne bi smel niti stopiti na cestišče, on pa je hotel prečkati štiripasovnico, za kar je moral preplezati ograjo, ki je ločevala vozišče od odprtine na sredini mostu. Takšno ravnanje tožnika je bilo protipravno, saj je grobo kršil cestnoprometne predpise in prečkal most tam, kjer to ni dovoljeno, pri tem pa je moral celo premagati ovire, ki jasno kažejo, da prečkanje mostu ni dovoljeno. Sokrivda tožnika za nastalo škodo je po stališču pritožbenega sodišča večja, kot je prisodilo sodišče prve stopnje in znaša 75%.
prenos kmetijskih zemljišč v last države - zemljiškoknjižno dovolilo - overjen podpis - kolizija navodila ministrstva in zakona
3. odst. 16. čl. ZSKZG RS določa, da se za prenos lastništva smiselno uporablja Navodilo o izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb, ki niso kmetijske organizacije, v kmetijski zemljiški sklad (Ur. l. SRS št. 15/79). Prav to navodilo iz leta 1979 pa je določalo, da overitev izjave oz. pogodbe v primeru prenosa na KZS ni potrebna. Vendar pa obe navodili izvirata iz obdobja, ko so se še vedno uporabljala v zvezi z zemljiškoknjižnimi postopki pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah iz časa kraljevine Jugoslavije, zaradi česar je bilo potrebno specifične prenose lastninske pravice urejati posebej. Leta 1995 sprejeti Zakon o zemljiški knjigi in tudi novi Zakon o zemljiški knjigi, ki velja od 18.9.2003 dalje, pa kakšnih izjem od pravila, da mora biti podpis na listinah, ki so podlaga za vknjižbo overjen, ne predvidevata.
ZGD člen 1, 1/7, 5, 5/1, 1, 1/7, 5, 5/1. ZPPSL člen 104, 104/4, 111, 104, 104/4, 111.
izvršilni postopek zoper fizično osebo - stečajni postopek nad samostojnim podjetnikom posameznikom - enotnost osebnega in podjetniškega premoženja - prekinitev izvršilnega postopka
V obravnavani izvršilni zadevi je treba izhajati iz v pravnem redu uveljavljene enotnosti premoženja fizične osebe in premoženja iste osebe kot nosilca dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika (razen tistega, ki je iz izvršbe v vsakem primeru izločeno).
pravno priznana oblika nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi kršitve pogodbenega razmerja
Psihične bolečine niso predpostavka za odškodninsko odgovornost same po sebi, ampak morajo izvirati iz neke kršitve, ki je predvidena v zakonu. Kršitev pogodbenih razmerij ni taka kršitev, saj ne gre niti za poseg v telesno integriteto (ki je npr. podlaga za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti) niti za kršitev kakšne osebnostne pravice. Zato je odločitev prvostopnega sodišča, da škoda, ki jo je uveljavljal tožnik, ni pravno priznana, pravilna.
motenje posesti - dajatveni tožbeni zahtevek - vzpostavitev prejšnjega stanja - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - razpravno načelo
Zgrešeno je pritožbeno stališče, da to pomeni, da je sodišče odločalo mimo trditev toženke. Po oceni pritožbenega sodišča je bila zadostna trditvena podlaga za ugotavljanje možnosti vzpostavitve prejšnjega stanja dana že z omenjenim toženkinim zatrjevanjem, da je prejšnja lopa dotrajana in nosilna greda počena. Prvo vprašanje, ki iz tega logično sledi, je namreč prav to, ali je vzpostavitev prejšnjega stanja sploh še mogoča. Ker mora sodišče o vzpostavitvi v prejšnje stanje odločiti v vsakem motenjskem sporu, torej ni mogoče zaključiti, da je sodišče prve stopnje odločilo mimo trditev toženke.