ZST člen 18, 22, 22-1, 18, 22, 22-1. ZPP člen 44, 44/2, 44, 44/2.
odmera sodne takse - nedenarna terjatev - spor za izpraznitev stanovanjskega prostora - vrednost zahtevka - delna sodba
Po 22. členu ZST se kot vrednost zahtevka za plačilo takse vzame v sporih za izpraznitev prostorov (1. točka 22. člena ZST) znesek v vrednosti 5000 točk, v vseh drugih primerih, če v tem zakonu ni drugače določeno pa znesek v vrednosti 1.000 točk (4. tč.). Sodišče prve stopnje bi zato moralo kot vrednost zahtevka za plačilo takse upoštevati glede izpraznitve prostorov 5.000 točk in ob izostanku navedbe vrednosti spornega predmeta glede izročitve premičnin v posest 1000 točk.
prenos kmetijskih zemljišč v last države - zemljiškoknjižno dovolilo - overjen podpis - kolizija navodila ministrstva in zakona
3. odst. 16. čl. ZSKZG RS določa, da se za prenos lastništva smiselno uporablja Navodilo o izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb, ki niso kmetijske organizacije, v kmetijski zemljiški sklad (Ur. l. SRS št. 15/79). Prav to navodilo iz leta 1979 pa je določalo, da overitev izjave oz. pogodbe v primeru prenosa na KZS ni potrebna. Vendar pa obe navodili izvirata iz obdobja, ko so se še vedno uporabljala v zvezi z zemljiškoknjižnimi postopki pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah iz časa kraljevine Jugoslavije, zaradi česar je bilo potrebno specifične prenose lastninske pravice urejati posebej. Leta 1995 sprejeti Zakon o zemljiški knjigi in tudi novi Zakon o zemljiški knjigi, ki velja od 18.9.2003 dalje, pa kakšnih izjem od pravila, da mora biti podpis na listinah, ki so podlaga za vknjižbo overjen, ne predvidevata.
Prodajni narok je dejanje izvršbe na nepremičnine, gre za fazo oprave izvršbe. Po končani dražbi izda sodišče zato le sklep o domiku, kot to določa 5. odst. 189. čl. ZIZ. Zato tudi ni pritrditi pritožnici, da bi moralo sodišče izdati poseben sklep o tem, da je bil njen predlog, ko je uveljavljala predkupno pravico, neutemeljen.
nedopustnost izvršbe - pravica, ki preprečuje izvršbo - prodaja stvari v izvršilnem postopku - originaren način pridobitve lastninske pravice - pravica do enakega varstva pravic
Pravdo za nedopustnost izvršbe ima po 64. in 65. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) tisti, ki zatrjuje, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (in zgolj o tem lahko teče pravda), ne pa morda tisti, ki zatrjuje kršitve v postopku izvršbe.
ZZVZ člen 34, 34. ZVKBO člen 16, 16. ZOR člen 154, 154.
odgovornost države
Sodišče prve stopnje je v tem postopku moralo ugotavljati, ali je podana odškodninska odgovornost tožene stranke - veterinarskega zavoda, v skladu z določili 154. čl. ZOR, ki je veljal v času škodnega dogodka (1060. čl. OZ).
kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja - vzročna zveza
V kolikor je obdolženka kot medicinska sestra svojo dolžnost dajati zdravila varovancem prepustila varuhinji, bi morala poskrbeti, da varovanec v njeni prisotnosti zaužije zdravila. V medicini namreč pri prenosu del in nalog od osebe z višjo medicinsko izobrazbo na osebo z nižjo medicinsko izobrazbo ostaja odgovorna oseba tista, ki je nalogo prepustila osebi z nižjo izobrazbo. Glede na vse navedeno ravnanje varuhinje, ki je po obdolženkinem naročilu varovancu dala zdravila, ki so bila sicer pripravljena za drugega varovanca, le-ta pa ji je predhodno izročila obdolženka, ni imelo znakov kaznivega dejanja in tudi ne takšnega pomena in moči, da povsem preusmeri vzročni potek oziroma povsem odpravi učinke prvotnega ravnanja obdolženke.
Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače od dneva vložitve tožbe. Nepoštenost se ne domneva, ampak jo je treba izrecno zatrjevati in dokazovati. Ker tožeča stranka nepoštenosti tožene ni niti zatrjevala niti dokazovala, ji pripadajo zamudne obresti šele od vložitve tožbe dalje.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - upoštevanje odgovora na tožbo
Za ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve, ki je prvi in osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe, je namreč pomembno, da so razlogi, ki govore v prid obstoja s strani tožeče stranke zatrjevanega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti. To pa pomeni, da sodišče navedb nasprotne stranke ne more preprosto prezreti. V času odločanja o začasni odredbi je že imelo v spisu obsežen odgovor na tožbo, ki ga je podala tožena stranka. Zato je moralo tehtati na eni strani trditve tožeče stranke in z njene strani ponujene dokaze in protiargumente tožene stranke, ki jih je slednja utemeljevala z drugimi dokazi.
zastaranje - predpogodba - začasna odredba - glavna pogodba
Vendar je po oceni pritožbenega sodišča preuranjen zaključek sodišča prve stopnje o tem, kdaj je začel teči rok za vložitev zahteve za sklenitev glavne pogodbe na podlagi predpogodbe. Navedeno velja zlasti ob upoštevanju dejstva, da že iz samih tožbenih navedb in predloženih dokazov izhaja, da naj bi tožeča stranka plačala, tožena stranka pa sprejela del kupnine po izteku roka, določenega za sklenitev glavne pogodbe, s čimer je na podlagi konkludentnih ravnanj pravdnih strank lahko prišlo do podaljšanja roka za njeno sklenitev, na kar utemeljeno opozarja pritožba.
ZGD člen 437, 437/1, 437, 437/1. ZPP člen 318, 318/3, 318, 318/3.
zavrnilna zamudna sodba - trditvena podlaga - družba z omejeno odgovornostjo - izstop družbenika iz družbe - izbris družbe iz sodnega registra po zfppod - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane družbe
Tožeča stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbe ODZ, po katerih naj bi za obveznosti družbe odgovarjal toženec. Toženec je bil družbenik družbe z omejeno odgovornostjo, ki je urejena v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD), ki je specialen predpis v razmerju do ODZ ali sedaj OZ, ki na splošno urejata družbeno pogodbo. Toženec v času začetka postopka za izbris družbe F. d.o.o. po ZFPPod, in v času izbrisa ni bil več družbenik te družbe, zato ne odgovarja za njene obveznosti, saj ni mogoče šteti, da je podal izjavo z vsebino, določeno v 1. odst. 394. čl. ZGD. Določba 1. odst. 437. čl. ZGD pa ne izključuje odgovornosti družbenika po splošnih načelih odškodninskega prava ali v primeru spregleda pravne osebnosti po 6. čl. ZGD, kot zmotno meni pritožba. Tožeči stranki ni bilo treba navesti pravne podlage zahtevka, če pa je menila, da gre za odškodninsko odgovornost toženca po določbah ZOR oziroma OZ ali za spregled pravne osebnosti po 6.čl. ZGD, kot trdi v pritožbi, bi morala navesti ustrezno trditveno podlago, ki bi omogočala subsumiranje primera pod določeno pravno podlago, tega pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni storila.
predlog za izvršbo - dokazilo o plačilu sodne takse - prepozna predložitev dokazila o plačilu sodne takse - domneva o umiku predloga za izvršbo
Potrdilo o oddaji priporočenih pošiljk na pošto ne dokazuje drugega, kot da je upnik dne 21.3.2006 oddal na pošto dve priporočeni pošiljki, naslovljeni na Okrajno sodišče P.. Iz potrdila pa ni mogoče sklepati, da naj bi šlo pri eni od teh pošiljk prav za potrdilo o plačilu sodne takse v obravnavani zadevi.
Ob odločanju o vprašanju upravičenosti storilca do nadomestitve plačila globe z izvršitvijo koristne naloge mora sodišče upoštevati ob vseh okoliščinah primera še posebej premoženjsko stanje in možnosti storilca za plačilo globe ter opraviti objektivno oceno ugotovljenih okoliščin v pravnem okviru kriterijev, ki jih je potrebno upoštevati.
ZPP člen 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. ZDSS-1 člen 39, 39/1, 39/2, 39, 39/1, 39/2.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - poprava tožbe
Po tretjem odstavku 318. člena ZPP izda sodišče sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne, le v primeru, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (torej če tožba ni sklepčna). Če sodišče ugotovi, da so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana, niso podani pogoji za izdajo zavrnilne zamudne sodbe in je potrebno o takšnem tožbenem zahtevku odločiti na glavni obravnavi kljub temu, da tožena stranka odgovora na tožbo ni podala.
Prvi odstavek 39. člena ZDSS-1 določa, da sodišče v primeru, če tožena stranka ne odgovori na tožbo delavca, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), s sklepom določi delavcu rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Ker sodišče prve stopnje pred izdajo zavrnilne zamudne sodbe v zvezi z delom tožbenega zahtevka tožnika, ki se je nanašal na izplačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo nad prisojenimi 150.000,00 SIT, ni tako postopalo, temveč je takoj izdalo zavrnilno zamudno sodbo, je s tem storilo bistveno kršitev določb postopka.
URS člen 77, 77/2, 77, 77/2. ZS člen 7, 7/1, 7/1-2, 7, 7/1, 7/1-2.
kolektivni spor - stavka - zakonitost stavke - mednarodne obveznosti
Prevzete mednarodne obveznosti so različne in pravice do stavke ni mogoče omejiti s prav vsako od njih, ampak je treba dolžnost izpolnjevanja mednarodnih obveznosti presojati z vidika javne koristi. Vsebinski temelj javne koristi (nacionalnega interesa) je v dolžnosti države do posameznikov. Izhajajoč iz te opredelitve morajo subjekti, ki so nosilci mednarodnih obveznosti, le te izpolnjevati tako, da države ne ovirajo pri njenih dolžnostih do državljanov in do mednarodne skupnosti. Z odklonitvijo opravljanja preizkusa znanja iz poznavanja prometnih in signalnih predpisov druge države javna korist ni bila prizadeta, saj je mednarodni promet ob drugačni organizaciji dela med stavko nemoteno potekal, zato je bila stavka zakonita.
ZTPDR člen 15, 15. ZDR člen 73, 73/1, 73, 73/1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15, 15.
stari ZDR - prevzem - sprememba delodajalca - pasivna legitimacija
Napačno je stališče, da je delavec v vsakem primeru po dokončnosti sklepa o prevzemu delavcev v delovnem razmerju pri delodajalcu prevzemniku. V primeru prevzema po 15. členu SKPgd oz. po 15. členu ZTPDR delavcu preneha delovno razmerje pri prvem delodajalcu z dnem nastopa dela pri drugem delodajalcu, če pa do tega ne pride, ostane delavec v delovnem razmerju pri prvem delodajalcu, nima pa pravice od drugega delodajalca zahtevati vzpostavitve oz. sklenitve delovnega razmerja na podlagi prevzema. Ni namreč relevantno zgolj dejstvo, da tožnik ni podpisal ponujene pogodbe o zaposlitvi, ampak tudi dejstvo, da sploh ni nastopil dela pri toženi stranki. To je tudi bistvena razlika med prevzemom po prejšnjih predpisih in prevzemom na podlagi 1. odstavka 73. člena ZDR, ki sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prevzemniku ne predvideva.
OZ člen 62, 62/3, 62, 62/3. ZDR člen 110, 110/2, 110, 110/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je seznanila z razlogi, ki so utemeljevali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ko je vodja izmene v poročilu o delu in v zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti navedel vse okoliščine, ki so predstavljale podlago za izredno odpoved. Kot datuma seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo odstavek izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče upoštevati datuma zagovora, ki se ga tožnik ni udeležil, saj na ta dan tožena stranka ni izvedela nobene nove okoliščine, ki bi dodatno utemeljevala izredno odpoved. Če je zadnji dan 15-dnevnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nedelja, se rok izteče prvi naslednji delavnik.
Tožnik je imel po končani poklicni rehabilitaciji kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi bolezni priznano pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo. Dejstvo, da je ustrezno delovno mesto sistemizirano kot strokovno-tehnično delovno mesto in ne kot uradniško delovno mesto (kot prejšnje), ne vpliva na zakonitost razporeditve (premestitve).
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
Izraza "porodniški dopust" seveda ni mogoče tolmačiti zgolj kot porodniški dopust v smislu določb 17. in 24. člena ZSDP-UPB1, temveč čas nadomeščanja zaradi porodniškega dopusta odsotne delavke zajema tudi čas, ko se takšna delavka na podlagi 26. člena ZSDP-UPB1 nahaja na dopustu za nego in varstvo otroka.
ZDR/90 člen 100, 100/1, 100/1-1, 100/1-2. ZTPDR člen 75, 75/1, 75/1-1, 75/1-2.
stari ZDR – prenehanje delovnega razmerja – odpoved delovnega razmerja
Ker tožnik izjave, naslovljene kot odpoved delovnega razmerja, ni podal v stanju, v katerem bi se zavedal pomena in posledic svojega dejanja, niti ni svojega ravnanja imel v oblasti, mu delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo.