ZST člen 18, 22, 22-1, 18, 22, 22-1. ZPP člen 44, 44/2, 44, 44/2.
odmera sodne takse - nedenarna terjatev - spor za izpraznitev stanovanjskega prostora - vrednost zahtevka - delna sodba
Po 22. členu ZST se kot vrednost zahtevka za plačilo takse vzame v sporih za izpraznitev prostorov (1. točka 22. člena ZST) znesek v vrednosti 5000 točk, v vseh drugih primerih, če v tem zakonu ni drugače določeno pa znesek v vrednosti 1.000 točk (4. tč.). Sodišče prve stopnje bi zato moralo kot vrednost zahtevka za plačilo takse upoštevati glede izpraznitve prostorov 5.000 točk in ob izostanku navedbe vrednosti spornega predmeta glede izročitve premičnin v posest 1000 točk.
zastaranje - predpogodba - začasna odredba - glavna pogodba
Vendar je po oceni pritožbenega sodišča preuranjen zaključek sodišča prve stopnje o tem, kdaj je začel teči rok za vložitev zahteve za sklenitev glavne pogodbe na podlagi predpogodbe. Navedeno velja zlasti ob upoštevanju dejstva, da že iz samih tožbenih navedb in predloženih dokazov izhaja, da naj bi tožeča stranka plačala, tožena stranka pa sprejela del kupnine po izteku roka, določenega za sklenitev glavne pogodbe, s čimer je na podlagi konkludentnih ravnanj pravdnih strank lahko prišlo do podaljšanja roka za njeno sklenitev, na kar utemeljeno opozarja pritožba.
ZGD člen 437, 437/1, 437, 437/1. ZPP člen 318, 318/3, 318, 318/3.
zavrnilna zamudna sodba - trditvena podlaga - družba z omejeno odgovornostjo - izstop družbenika iz družbe - izbris družbe iz sodnega registra po zfppod - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane družbe
Tožeča stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbe ODZ, po katerih naj bi za obveznosti družbe odgovarjal toženec. Toženec je bil družbenik družbe z omejeno odgovornostjo, ki je urejena v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD), ki je specialen predpis v razmerju do ODZ ali sedaj OZ, ki na splošno urejata družbeno pogodbo. Toženec v času začetka postopka za izbris družbe F. d.o.o. po ZFPPod, in v času izbrisa ni bil več družbenik te družbe, zato ne odgovarja za njene obveznosti, saj ni mogoče šteti, da je podal izjavo z vsebino, določeno v 1. odst. 394. čl. ZGD. Določba 1. odst. 437. čl. ZGD pa ne izključuje odgovornosti družbenika po splošnih načelih odškodninskega prava ali v primeru spregleda pravne osebnosti po 6. čl. ZGD, kot zmotno meni pritožba. Tožeči stranki ni bilo treba navesti pravne podlage zahtevka, če pa je menila, da gre za odškodninsko odgovornost toženca po določbah ZOR oziroma OZ ali za spregled pravne osebnosti po 6.čl. ZGD, kot trdi v pritožbi, bi morala navesti ustrezno trditveno podlago, ki bi omogočala subsumiranje primera pod določeno pravno podlago, tega pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni storila.
brezplačna uporaba stanovanja za nedoločen čas - darilo pravice - pogoji za preklic darila - velika nehvaležnost
Na podlagi opisanih dejanskih ugotovitev je prvostopno sodišče sklepalo, da je bilo tožencem stanovanje dano v brezplačno uporabo za nedoločen čas, šlo je za darilo pravice (in ne stvari) na podlagi realiziranega ustnega dogovora. Čeprav drži, da toženci kakšnih večjih investicij niso izkazali, vseeno ne more biti dvoma, da naklonitev ni bila zgolj začasna in da je bil namen strank ob sklenitvi dogovora rešitev stanovanjskega vprašanja toženke in njene družine, kar pa predpostavlja daljše obdobje. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da so se v letu 1975 dogovorile o tem, da tožnika kot lastnika hiše naklonita svoji hčeri in njeni družino neodplačno bivanje v stanovanju v pritličju hiše. Dogovor je bil očitno realiziran, saj se izvaja že najmanj 25 let. Dolžina tega obdobja tudi po mnenju pritožbenega sodišča kaže na to, da ni šlo za pravico do preklica. Dogovor, kakršen je bil sklenjen, pa nedvomno vsebuje darilni namen.
nedopustnost izvršbe - pravica, ki preprečuje izvršbo - prodaja stvari v izvršilnem postopku - originaren način pridobitve lastninske pravice - pravica do enakega varstva pravic
Pravdo za nedopustnost izvršbe ima po 64. in 65. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) tisti, ki zatrjuje, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (in zgolj o tem lahko teče pravda), ne pa morda tisti, ki zatrjuje kršitve v postopku izvršbe.
stanovanjsko pravo - stvarno pravo - obligacijsko pravo
VSK02826
SZ člen 118, 118. SPZ člen 60, 98, 60, 98. SZ-1 člen 111.
nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - tožba na izpraznitev stanovanja - tožba domnevnega lastnika - veriga pogodb - izročitev neprmemičnine v posest - izročitev listine - uporaba stanovanja brez pravne podlage
Držijo sicer pritožbene navedbe, da se lastninska pravica na podlagi pravnega posla pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, česar pa tožnika niti ne moreta izkazati, saj niti stanovanje še ni vpisano v zemljiško knjigo. Še pomembnejše pa je, da je na predmetnem stanovanju lastninska pravica nastala šele z uveljavitvijo Stanovanjskega zakona iz leta 1991, kar pomeni, da ima kupec stanovanja po 118. členu tega zakona vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki. Iz s strani prvostopnega sodišča (pravilno) ugotovljenih dejstev tako ob pravilni uporabi materialnega prava izhaja, da je položaj tožnikov izenačen s položajem lastnikov in sta zato aktivno legitimirana za to pravdo.
predlog za izvršbo - dokazilo o plačilu sodne takse - prepozna predložitev dokazila o plačilu sodne takse - domneva o umiku predloga za izvršbo
Potrdilo o oddaji priporočenih pošiljk na pošto ne dokazuje drugega, kot da je upnik dne 21.3.2006 oddal na pošto dve priporočeni pošiljki, naslovljeni na Okrajno sodišče P.. Iz potrdila pa ni mogoče sklepati, da naj bi šlo pri eni od teh pošiljk prav za potrdilo o plačilu sodne takse v obravnavani zadevi.
pravno priznana oblika nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi kršitve pogodbenega razmerja
Psihične bolečine niso predpostavka za odškodninsko odgovornost same po sebi, ampak morajo izvirati iz neke kršitve, ki je predvidena v zakonu. Kršitev pogodbenih razmerij ni taka kršitev, saj ne gre niti za poseg v telesno integriteto (ki je npr. podlaga za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti) niti za kršitev kakšne osebnostne pravice. Zato je odločitev prvostopnega sodišča, da škoda, ki jo je uveljavljal tožnik, ni pravno priznana, pravilna.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - upoštevanje odgovora na tožbo
Za ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve, ki je prvi in osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe, je namreč pomembno, da so razlogi, ki govore v prid obstoja s strani tožeče stranke zatrjevanega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti. To pa pomeni, da sodišče navedb nasprotne stranke ne more preprosto prezreti. V času odločanja o začasni odredbi je že imelo v spisu obsežen odgovor na tožbo, ki ga je podala tožena stranka. Zato je moralo tehtati na eni strani trditve tožeče stranke in z njene strani ponujene dokaze in protiargumente tožene stranke, ki jih je slednja utemeljevala z drugimi dokazi.
Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače od dneva vložitve tožbe. Nepoštenost se ne domneva, ampak jo je treba izrecno zatrjevati in dokazovati. Ker tožeča stranka nepoštenosti tožene ni niti zatrjevala niti dokazovala, ji pripadajo zamudne obresti šele od vložitve tožbe dalje.
ZS člen 3, 3/1, 3, 3/1. ZJU člen 130, 130/4, 130, 130/4. Uredba o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti člen 5, 5/2.
javni uslužbenci - disciplinski postopek - zastaranje
Vlada je na podlagi zakonskega pooblastila izdala Uredbo o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti, v kateri je bilo določeno, da zastaralni roki ne tečejo v času opravičene odsotnosti javnega uslužbenca z dela. Ker je bilo s tem poseženo v zakonsko materijo, navedene določbe ni mogoče uporabiti in ni mogoče na takšen način podaljševati zastaralnih rokov za uvedbo oziroma vodenje disciplinskega postopka.
ZPP člen 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. ZDSS-1 člen 39, 39/1, 39/2, 39, 39/1, 39/2.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - poprava tožbe
Po tretjem odstavku 318. člena ZPP izda sodišče sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne, le v primeru, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (torej če tožba ni sklepčna). Če sodišče ugotovi, da so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana, niso podani pogoji za izdajo zavrnilne zamudne sodbe in je potrebno o takšnem tožbenem zahtevku odločiti na glavni obravnavi kljub temu, da tožena stranka odgovora na tožbo ni podala.
Prvi odstavek 39. člena ZDSS-1 določa, da sodišče v primeru, če tožena stranka ne odgovori na tožbo delavca, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), s sklepom določi delavcu rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Ker sodišče prve stopnje pred izdajo zavrnilne zamudne sodbe v zvezi z delom tožbenega zahtevka tožnika, ki se je nanašal na izplačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo nad prisojenimi 150.000,00 SIT, ni tako postopalo, temveč je takoj izdalo zavrnilno zamudno sodbo, je s tem storilo bistveno kršitev določb postopka.
Tožnik je imel po končani poklicni rehabilitaciji kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi bolezni priznano pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo. Dejstvo, da je ustrezno delovno mesto sistemizirano kot strokovno-tehnično delovno mesto in ne kot uradniško delovno mesto (kot prejšnje), ne vpliva na zakonitost razporeditve (premestitve).
Ob odločanju o vprašanju upravičenosti storilca do nadomestitve plačila globe z izvršitvijo koristne naloge mora sodišče upoštevati ob vseh okoliščinah primera še posebej premoženjsko stanje in možnosti storilca za plačilo globe ter opraviti objektivno oceno ugotovljenih okoliščin v pravnem okviru kriterijev, ki jih je potrebno upoštevati.
URS člen 77, 77/2, 77, 77/2. ZS člen 7, 7/1, 7/1-2, 7, 7/1, 7/1-2.
kolektivni spor - stavka - zakonitost stavke - mednarodne obveznosti
Prevzete mednarodne obveznosti so različne in pravice do stavke ni mogoče omejiti s prav vsako od njih, ampak je treba dolžnost izpolnjevanja mednarodnih obveznosti presojati z vidika javne koristi. Vsebinski temelj javne koristi (nacionalnega interesa) je v dolžnosti države do posameznikov. Izhajajoč iz te opredelitve morajo subjekti, ki so nosilci mednarodnih obveznosti, le te izpolnjevati tako, da države ne ovirajo pri njenih dolžnostih do državljanov in do mednarodne skupnosti. Z odklonitvijo opravljanja preizkusa znanja iz poznavanja prometnih in signalnih predpisov druge države javna korist ni bila prizadeta, saj je mednarodni promet ob drugačni organizaciji dela med stavko nemoteno potekal, zato je bila stavka zakonita.
ZPP člen 311, 311/1, 311, 311/1. ZDR člen 127, 127/3, 127, 127/3. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 14.
dodatek za posebne pogoje dela - razlaga kolektivne pogodbe - uporaba kolektivne pogodbe - ugotovitveni zahtevek - dajatveni zahtevek - zapadlost terjatve
Če so pogoji, pod katerimi je delavec upravičen do dodatka za posebne pogoje dela in višina tega dodatka v kolektivni pogodbi jasno določeni, so določbe kolektivne pogodbe neposredno uporabljive kljub drugačni (napačni) razlagi komisije za razlago kolektivnih pogodb, ki je v konkretnem primeru brez podlage v kolektivni pogodbi ali v zakonu izplačilo dodatka za posebne pogoje dela pogojevala še s sprejemom posebnega navodila o (dodatnih) pogojih za izplačilo dodatka.
Ker se ugotovitveni del zahtevka glede pravice do dodatka in dajatveni del zahtevka nanašata na isto časovno obdobje, sodno varstvo glede ugotovitvenega dela tožbe ni dopustno. Dajatvena sodba v zvezi z določeno pravico vsebuje tudi ugotovitev o obstoju te pravice.
Po 1. odstavku 311. člena ZPP je mogoče izdati dajatveno sodbo le za obveznosti, ki so zapadle do konca glavne obravnave, zato je odločitev, da je tožena stranka dolžna plačati dodatek k plači za čas po zaključku glavne obravnave, napačna.
ZTPDR člen 15, 15. ZDR člen 73, 73/1, 73, 73/1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15, 15.
stari ZDR - prevzem - sprememba delodajalca - pasivna legitimacija
Napačno je stališče, da je delavec v vsakem primeru po dokončnosti sklepa o prevzemu delavcev v delovnem razmerju pri delodajalcu prevzemniku. V primeru prevzema po 15. členu SKPgd oz. po 15. členu ZTPDR delavcu preneha delovno razmerje pri prvem delodajalcu z dnem nastopa dela pri drugem delodajalcu, če pa do tega ne pride, ostane delavec v delovnem razmerju pri prvem delodajalcu, nima pa pravice od drugega delodajalca zahtevati vzpostavitve oz. sklenitve delovnega razmerja na podlagi prevzema. Ni namreč relevantno zgolj dejstvo, da tožnik ni podpisal ponujene pogodbe o zaposlitvi, ampak tudi dejstvo, da sploh ni nastopil dela pri toženi stranki. To je tudi bistvena razlika med prevzemom po prejšnjih predpisih in prevzemom na podlagi 1. odstavka 73. člena ZDR, ki sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prevzemniku ne predvideva.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja
Z obstoj odpovednega razloga po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR je potrebno, da ima kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja vse znake kakšnega kaznivega dejanja, ne pa, ali je storilec take kršitve kazniv tudi s kazenskopravnega stališča, v smislu določb 14. člena KZ, ki opredeljuje dejanje majhnega pomena.