začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - upoštevanje odgovora na tožbo
Za ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve, ki je prvi in osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe, je namreč pomembno, da so razlogi, ki govore v prid obstoja s strani tožeče stranke zatrjevanega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti. To pa pomeni, da sodišče navedb nasprotne stranke ne more preprosto prezreti. V času odločanja o začasni odredbi je že imelo v spisu obsežen odgovor na tožbo, ki ga je podala tožena stranka. Zato je moralo tehtati na eni strani trditve tožeče stranke in z njene strani ponujene dokaze in protiargumente tožene stranke, ki jih je slednja utemeljevala z drugimi dokazi.
Prodajni narok je dejanje izvršbe na nepremičnine, gre za fazo oprave izvršbe. Po končani dražbi izda sodišče zato le sklep o domiku, kot to določa 5. odst. 189. čl. ZIZ. Zato tudi ni pritrditi pritožnici, da bi moralo sodišče izdati poseben sklep o tem, da je bil njen predlog, ko je uveljavljala predkupno pravico, neutemeljen.
zastaranje - predpogodba - začasna odredba - glavna pogodba
Vendar je po oceni pritožbenega sodišča preuranjen zaključek sodišča prve stopnje o tem, kdaj je začel teči rok za vložitev zahteve za sklenitev glavne pogodbe na podlagi predpogodbe. Navedeno velja zlasti ob upoštevanju dejstva, da že iz samih tožbenih navedb in predloženih dokazov izhaja, da naj bi tožeča stranka plačala, tožena stranka pa sprejela del kupnine po izteku roka, določenega za sklenitev glavne pogodbe, s čimer je na podlagi konkludentnih ravnanj pravdnih strank lahko prišlo do podaljšanja roka za njeno sklenitev, na kar utemeljeno opozarja pritožba.
ZGD člen 437, 437/1, 437, 437/1. ZPP člen 318, 318/3, 318, 318/3.
zavrnilna zamudna sodba - trditvena podlaga - družba z omejeno odgovornostjo - izstop družbenika iz družbe - izbris družbe iz sodnega registra po zfppod - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane družbe
Tožeča stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbe ODZ, po katerih naj bi za obveznosti družbe odgovarjal toženec. Toženec je bil družbenik družbe z omejeno odgovornostjo, ki je urejena v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD), ki je specialen predpis v razmerju do ODZ ali sedaj OZ, ki na splošno urejata družbeno pogodbo. Toženec v času začetka postopka za izbris družbe F. d.o.o. po ZFPPod, in v času izbrisa ni bil več družbenik te družbe, zato ne odgovarja za njene obveznosti, saj ni mogoče šteti, da je podal izjavo z vsebino, določeno v 1. odst. 394. čl. ZGD. Določba 1. odst. 437. čl. ZGD pa ne izključuje odgovornosti družbenika po splošnih načelih odškodninskega prava ali v primeru spregleda pravne osebnosti po 6. čl. ZGD, kot zmotno meni pritožba. Tožeči stranki ni bilo treba navesti pravne podlage zahtevka, če pa je menila, da gre za odškodninsko odgovornost toženca po določbah ZOR oziroma OZ ali za spregled pravne osebnosti po 6.čl. ZGD, kot trdi v pritožbi, bi morala navesti ustrezno trditveno podlago, ki bi omogočala subsumiranje primera pod določeno pravno podlago, tega pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni storila.
Pri tem kot delodajalec ni mišljena samo pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec formalno zaposlen (kot to zmotno navaja pritožba), pač pa je pojem delodajalca širši. Pomembno je torej vprašanje, pri kom oziroma za koga je delavec v času delovne nezgode dejansko delal (dejanski delodajalec).
Odškodnina je povezana z individualizacijo posameznega primera, poleg specifičnih okoliščin pri posameznem odškodninskem upravičencu pa je potrebno upoštevati tudi širše okoliščine in sicer medsebojno primerjavo posameznih škod in prisojenih odškodnin. Sodišče mora upoštevati okvire, ki jih je začrtala sodna praksa ter ohraniti pravična razmerja med škodo določenega obsega in odškodnino zanjo.
ZST člen 18, 22, 22-1, 18, 22, 22-1. ZPP člen 44, 44/2, 44, 44/2.
odmera sodne takse - nedenarna terjatev - spor za izpraznitev stanovanjskega prostora - vrednost zahtevka - delna sodba
Po 22. členu ZST se kot vrednost zahtevka za plačilo takse vzame v sporih za izpraznitev prostorov (1. točka 22. člena ZST) znesek v vrednosti 5000 točk, v vseh drugih primerih, če v tem zakonu ni drugače določeno pa znesek v vrednosti 1.000 točk (4. tč.). Sodišče prve stopnje bi zato moralo kot vrednost zahtevka za plačilo takse upoštevati glede izpraznitve prostorov 5.000 točk in ob izostanku navedbe vrednosti spornega predmeta glede izročitve premičnin v posest 1000 točk.
nedopustnost izvršbe - pravica, ki preprečuje izvršbo - prodaja stvari v izvršilnem postopku - originaren način pridobitve lastninske pravice - pravica do enakega varstva pravic
Pravdo za nedopustnost izvršbe ima po 64. in 65. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) tisti, ki zatrjuje, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (in zgolj o tem lahko teče pravda), ne pa morda tisti, ki zatrjuje kršitve v postopku izvršbe.
ZZVZ člen 34, 34. ZVKBO člen 16, 16. ZOR člen 154, 154.
odgovornost države
Sodišče prve stopnje je v tem postopku moralo ugotavljati, ali je podana odškodninska odgovornost tožene stranke - veterinarskega zavoda, v skladu z določili 154. čl. ZOR, ki je veljal v času škodnega dogodka (1060. čl. OZ).
Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače od dneva vložitve tožbe. Nepoštenost se ne domneva, ampak jo je treba izrecno zatrjevati in dokazovati. Ker tožeča stranka nepoštenosti tožene ni niti zatrjevala niti dokazovala, ji pripadajo zamudne obresti šele od vložitve tožbe dalje.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
Izraza "porodniški dopust" seveda ni mogoče tolmačiti zgolj kot porodniški dopust v smislu določb 17. in 24. člena ZSDP-UPB1, temveč čas nadomeščanja zaradi porodniškega dopusta odsotne delavke zajema tudi čas, ko se takšna delavka na podlagi 26. člena ZSDP-UPB1 nahaja na dopustu za nego in varstvo otroka.
ZDR/90 člen 100, 100/1, 100/1-1, 100/1-2. ZTPDR člen 75, 75/1, 75/1-1, 75/1-2.
stari ZDR – prenehanje delovnega razmerja – odpoved delovnega razmerja
Ker tožnik izjave, naslovljene kot odpoved delovnega razmerja, ni podal v stanju, v katerem bi se zavedal pomena in posledic svojega dejanja, niti ni svojega ravnanja imel v oblasti, mu delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo.
KZ člen 261, 261/1, 261/3, 261, 261/1, 261/3. ZJU člen 123, 123/2, 123/2-1, 124, 128, 128/7.
javni uslužbenci - disciplinski postopek - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravna kvalifikacija
Sodišče pri presoji izrečenega disciplinskega ukrepa ni vezano na pravno kvalifikacijo disciplinske kršitve, vezano je na dejanske očitke disciplinskih organov. Ker se je tožnici (javni uslužbenki - policistki) v disciplinskem postopku v okviru težje disciplinske kršitve očital zgolj namen pridobitve nepremoženjske koristi (in to ne le v smislu pravne kvalifikacije, ampak tudi v smislu dejanskih očitkov) kot eden izmed znakov kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ, katerega sodišče ni ugotovilo, sodišču ni mogoče očitati, da bi moralo samo ugotavljati, ali je podan znak kvalificirane oblike istega kaznivega dejanja po 3. odstavku 261. člena KZ (namen pridobitve premoženjske koristi).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je najkasneje ob izdaji obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga seznanila z razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato bi morala to pogodbo odpovedati v roku 30 dni od izdaje obvestila o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tega roka tožena stranka ni mogla podaljševati s tem, da je kot datum seznanitve z razlogom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga štela kasnejši datum sprejema sklepa uprave o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta.
Sklep tožene stranke, da se vsem režijskim delavcem obračuna negativna stimulacija v vnaprej določenem odstotku (kljub temu, da se je faktor uspešnosti poslovanja od meseca do meseca spreminjal) vse dotlej, dokler rezultati družbe ne bodo dosegli plansko določenih ciljev, ne more biti podlaga za znižanje plače tožnic za takšen odstotek. Za zakonitost obračuna negativnega dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja bi morala tožena stranka za vsak mesec posebej opraviti izračun uspešnosti poslovanja in šele na podlagi takšnega izračuna bi lahko tožnicama znižala plačo za ugotovljeni faktor uspešnosti poslovanja.
Okoliščina, da je ena izmed tožnic v nekaterih mesecih prejela del plače iz naslova delovne uspešnosti, ki po višini presega negativno stimulacijo iz naslova uspešnosti poslovanja, ne pomeni, da tožnica za te mesece ni upravičena do plačila neutemeljeno znižane plače.
OZ člen 62, 62/3, 62, 62/3. ZDR člen 110, 110/2, 110, 110/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je seznanila z razlogi, ki so utemeljevali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ko je vodja izmene v poročilu o delu in v zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti navedel vse okoliščine, ki so predstavljale podlago za izredno odpoved. Kot datuma seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo odstavek izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče upoštevati datuma zagovora, ki se ga tožnik ni udeležil, saj na ta dan tožena stranka ni izvedela nobene nove okoliščine, ki bi dodatno utemeljevala izredno odpoved. Če je zadnji dan 15-dnevnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nedelja, se rok izteče prvi naslednji delavnik.
ZPP člen 311, 311/1, 311, 311/1. ZDR člen 127, 127/3, 127, 127/3. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 14.
dodatek za posebne pogoje dela - razlaga kolektivne pogodbe - uporaba kolektivne pogodbe - ugotovitveni zahtevek - dajatveni zahtevek - zapadlost terjatve
Če so pogoji, pod katerimi je delavec upravičen do dodatka za posebne pogoje dela in višina tega dodatka v kolektivni pogodbi jasno določeni, so določbe kolektivne pogodbe neposredno uporabljive kljub drugačni (napačni) razlagi komisije za razlago kolektivnih pogodb, ki je v konkretnem primeru brez podlage v kolektivni pogodbi ali v zakonu izplačilo dodatka za posebne pogoje dela pogojevala še s sprejemom posebnega navodila o (dodatnih) pogojih za izplačilo dodatka.
Ker se ugotovitveni del zahtevka glede pravice do dodatka in dajatveni del zahtevka nanašata na isto časovno obdobje, sodno varstvo glede ugotovitvenega dela tožbe ni dopustno. Dajatvena sodba v zvezi z določeno pravico vsebuje tudi ugotovitev o obstoju te pravice.
Po 1. odstavku 311. člena ZPP je mogoče izdati dajatveno sodbo le za obveznosti, ki so zapadle do konca glavne obravnave, zato je odločitev, da je tožena stranka dolžna plačati dodatek k plači za čas po zaključku glavne obravnave, napačna.