ZTPDR člen 15, 15. ZDR člen 73, 73/1, 73, 73/1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15, 15.
stari ZDR - prevzem - sprememba delodajalca - pasivna legitimacija
Napačno je stališče, da je delavec v vsakem primeru po dokončnosti sklepa o prevzemu delavcev v delovnem razmerju pri delodajalcu prevzemniku. V primeru prevzema po 15. členu SKPgd oz. po 15. členu ZTPDR delavcu preneha delovno razmerje pri prvem delodajalcu z dnem nastopa dela pri drugem delodajalcu, če pa do tega ne pride, ostane delavec v delovnem razmerju pri prvem delodajalcu, nima pa pravice od drugega delodajalca zahtevati vzpostavitve oz. sklenitve delovnega razmerja na podlagi prevzema. Ni namreč relevantno zgolj dejstvo, da tožnik ni podpisal ponujene pogodbe o zaposlitvi, ampak tudi dejstvo, da sploh ni nastopil dela pri toženi stranki. To je tudi bistvena razlika med prevzemom po prejšnjih predpisih in prevzemom na podlagi 1. odstavka 73. člena ZDR, ki sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prevzemniku ne predvideva.
Tožnik je imel po končani poklicni rehabilitaciji kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi bolezni priznano pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo. Dejstvo, da je ustrezno delovno mesto sistemizirano kot strokovno-tehnično delovno mesto in ne kot uradniško delovno mesto (kot prejšnje), ne vpliva na zakonitost razporeditve (premestitve).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/1-3, 88, 88/1, 88/1-2, 88/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - razlog nesposobnosti
Odpovedni razlog nesposobnosti je potrebno razlikovati od krivdnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri katerem je poudarjen krivdni element pri kršitvi pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, medtem ko je pri nedoseganju pričakovanih rezultatov dela kot razlogu nesposobnosti bistvena nezmožnost oziroma premajhna zmožnost delavca za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela. V vsakem primeru posebej je potrebno presojati, ali je določeno ravnanje delavca rezultat njegove nezmožnosti za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela ali pa rezultat njegovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Če delodajalec svojim delavcem dopušča ravnanja, ki niso v skladu z veljavnimi akti oziroma internimi pravili, zaradi teh ravnanj delavcem ne more utemeljeno odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ne da bi jih prej jasno in nedvoumno seznanil s tem, da v bodoče takšnih ravnanj ne bo več dopuščal.
ZDR člen 110, 110/1, 111/1, 111/1-2, 110, 110/1, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Ker je bila tožnica ves čas od leta 1998 dalje v bolniškem staležu, z dela pa je izostala pet delovnih dni v času kolektivnih dopustov tožene stranke in bila nato ponovno v bolniškem staležu, niso bili podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker ni mogoče zaključiti, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.
OZ člen 62, 62/3, 62, 62/3. ZDR člen 110, 110/2, 110, 110/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je seznanila z razlogi, ki so utemeljevali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ko je vodja izmene v poročilu o delu in v zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti navedel vse okoliščine, ki so predstavljale podlago za izredno odpoved. Kot datuma seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo odstavek izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče upoštevati datuma zagovora, ki se ga tožnik ni udeležil, saj na ta dan tožena stranka ni izvedela nobene nove okoliščine, ki bi dodatno utemeljevala izredno odpoved. Če je zadnji dan 15-dnevnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nedelja, se rok izteče prvi naslednji delavnik.
ZS člen 3, 3/1, 3, 3/1. ZJU člen 130, 130/4, 130, 130/4. Uredba o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti člen 5, 5/2.
javni uslužbenci - disciplinski postopek - zastaranje
Vlada je na podlagi zakonskega pooblastila izdala Uredbo o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti, v kateri je bilo določeno, da zastaralni roki ne tečejo v času opravičene odsotnosti javnega uslužbenca z dela. Ker je bilo s tem poseženo v zakonsko materijo, navedene določbe ni mogoče uporabiti in ni mogoče na takšen način podaljševati zastaralnih rokov za uvedbo oziroma vodenje disciplinskega postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je najkasneje ob izdaji obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga seznanila z razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato bi morala to pogodbo odpovedati v roku 30 dni od izdaje obvestila o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tega roka tožena stranka ni mogla podaljševati s tem, da je kot datum seznanitve z razlogom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga štela kasnejši datum sprejema sklepa uprave o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta.
ZPP člen 311, 311/1, 311, 311/1. ZDR člen 127, 127/3, 127, 127/3. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 14.
dodatek za posebne pogoje dela - razlaga kolektivne pogodbe - uporaba kolektivne pogodbe - ugotovitveni zahtevek - dajatveni zahtevek - zapadlost terjatve
Če so pogoji, pod katerimi je delavec upravičen do dodatka za posebne pogoje dela in višina tega dodatka v kolektivni pogodbi jasno določeni, so določbe kolektivne pogodbe neposredno uporabljive kljub drugačni (napačni) razlagi komisije za razlago kolektivnih pogodb, ki je v konkretnem primeru brez podlage v kolektivni pogodbi ali v zakonu izplačilo dodatka za posebne pogoje dela pogojevala še s sprejemom posebnega navodila o (dodatnih) pogojih za izplačilo dodatka.
Ker se ugotovitveni del zahtevka glede pravice do dodatka in dajatveni del zahtevka nanašata na isto časovno obdobje, sodno varstvo glede ugotovitvenega dela tožbe ni dopustno. Dajatvena sodba v zvezi z določeno pravico vsebuje tudi ugotovitev o obstoju te pravice.
Po 1. odstavku 311. člena ZPP je mogoče izdati dajatveno sodbo le za obveznosti, ki so zapadle do konca glavne obravnave, zato je odločitev, da je tožena stranka dolžna plačati dodatek k plači za čas po zaključku glavne obravnave, napačna.
Če sodišče prve stopnje ne obrazloži zamudne sodbe oziroma če za odločitev ne navede pravne podlage, ima obrazložitev takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 243, 17, 17/2, 17/2-3, 243. ZDavP-1 člen 46, 131, 131/4, 46, 131, 131/4.
zavarovanje - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov
Seznam izvršilnih naslov neplačanih davkov, kot je opredeljen v četrtem odstavku 131. člena ZDavP-1, ni izvršilni naslov, saj kot tak v določbah tega zakona ni določen (primerjaj drugi odstavek 131. člena, ki izrecno našteva izvršilne naslove).
ZOR člen 376, 377, 376, 377. ZPP člen 350, 350/1, 350, 350/1.
odškodninska terjatev - zastaranje - zastaralni rok
Za morebitni dalji zastaralni rok za zastaranje odškodninskih terjatev, kot ga določa čl. 376/1 ZOR, je potreben izkaz obstoja pravnomočne kazenske sodbe zoper konkretnega toženca kot odgovorno osebo.
ZIZ člen 45, 45/2, 45/3, 45, 45/2, 45/3. ZZK-1 člen 86, 87, 88, 148, 86, 87, 88, 148.
zaznamba - sklep o izvršbi
Po prvem odstavku 86. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi.
ZPP člen 318, 318/1, 318, 318/1. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-4, 52, 52/1, 52/1-4. ZDSS-1 člen 28, 28/1, 28, 28/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - tujec - zamudna sodba - odgovor na tožbo - izostanek z naroka
Delodajalec z delavcem - tujcem, ki ima osebno delovno dovoljenje, zgolj iz tega razloga ne more skleniti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pač pa lahko sklene z njim takšno pogodbo le, če je podan eden od razlogov, ki so za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas opredeljeni v preostalih alineah 1. odstavka 52. člena ZDR.
Pri izdaji zamudne sodbe sodišču prve stopnje ni potrebno v dokaznem postopku preverjati resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev, ker se šteje, da so trditve v tožbi resnične, oziroma da jih tožena stranka priznava, ker tožbenemu zahtevku ni oporekala. Pomembno je le, da ta dejstva niso v nasprotju s predloženimi dokazi ali s splošno znanimi dejstvi, ker se šteje, da odgovor ni podan. Sodišče lahko, če izda zamudno sodbo na podlagi 1. odstavka 28. člena ZDSS-1, pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka upošteva le dejstva, ki so navedena v tožbi, medtem ko dejstev ter dokazov iz odgovora na tožbo ne sme upoštevati, ker se šteje, da odgovor ni podan.
ZPIZ/92 člen 169. ZPIZ-1 člen 154, 392, 392/1, 404, 404/1, 430. ZPol člen 87, 87/1.
pravica do starostne pokojnine – pokojnina po splošnih predpisih – pokojnina po posebnih predpisih – izbirna pravica
Ker tožnik glede na doseženo starost na dan 31. 12. 1999 ni izpolnil pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu (ZPol), ni imel možnosti izbire med pravicama do pokojnine in mu je tožena stranka zakonito odmerila starostno pokojnino po splošnih predpisih ter pri tem upoštevala zavarovalno dobo s povečanjem za znižanje starostne meje.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 42, 42.
odpravnina - davki - prispevki
Stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da pripada tožnici ob upokojitvi odpravnina v višini večkratnika njene neto plače. Ker podlago za obračun davkov in prispevkov predstavlja bruto in ne neto plača, tožena stranka z izplačilom neto odpravnine ni v celoti izpolnila svoje obveznosti, saj bi morala na ta znesek plačati tudi davke in prispevke.