Upnik je na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi vložil nov predlog za izvršbo, zato bi moralo sodišče o njem odločiti, ne pa šteti, da je predlog za nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom prepozen, ker je bila izvršba že pred tem pravnomočno ustavljena.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 42, 42.
odpravnina - davki - prispevki
Stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da pripada tožnici ob upokojitvi odpravnina v višini večkratnika njene neto plače. Ker podlago za obračun davkov in prispevkov predstavlja bruto in ne neto plača, tožena stranka z izplačilom neto odpravnine ni v celoti izpolnila svoje obveznosti, saj bi morala na ta znesek plačati tudi davke in prispevke.
socialni spor – presoja zakonitosti dokončne odločbe – novo dejstvo
Ker se v socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost dokončne odločbe, kasnejšega poslabšanja zdravstvenega stanja tožnika sodišče prve stopnje ni bilo pristojno presojati. Gre za novo dejstvo, o katerem še ni bilo odločeno v predsodnem postopku, zaradi česar bo moral tožnik najprej sprožiti nov postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja pri toženi stranki.
Zaradi prestanega močnega primarnega strahu, utrpelega ob tem, ko je toženec z nožem zamahnil proti tožniku in potem še do prihoda policistov grozil, da bo vse pobil, je sodišče tožniku odmerilo vso zahtevano odškodnino, to je znesek 100.000,00 SIT kot pravično denarno odškodnino za prestani strah.
ZOR člen 376, 377, 376, 377. ZPP člen 350, 350/1, 350, 350/1.
odškodninska terjatev - zastaranje - zastaralni rok
Za morebitni dalji zastaralni rok za zastaranje odškodninskih terjatev, kot ga določa čl. 376/1 ZOR, je potreben izkaz obstoja pravnomočne kazenske sodbe zoper konkretnega toženca kot odgovorno osebo.
ZGO člen 10, 10. OZ člen 6, 6/2, 239, 619, 6, 6/2, 239, 619.
pogodba o delu - dodatna dela - opustitev profesionalne skrbnosti - sklepanje pogodbe
Tožeča stranka bi morala kot strokovnjak na področju gradnje dvigal, glede na svoje dolgoletne izkušnje, že pred izdelavo ponudbe, ne glede na vsebino razpisa del, natančno pregledati projektno dokumentacijo na katero jo je napotil tudi razpis, zlasti projekt za pridobivanje gradbenega dovoljenja, katerega sestavni del je požarni elaborat (čl. 10 ZGDO), kot to sama navede tudi v pritožbi, in ugotoviti da je v tej zahtevana v dvigalih vgradnja vrat v protipožarni izvedbi. Glede na dolgoletne izkušnje in na poznano ji dejstvo, da se v dvigala vgrajujejo tako navadna kot protipožarna vrata, bi tožeča stranka na to dejstvo morala biti še toliko bolj pozorna in to vprašanje razčistiti še pred sklenitvijo pogodbo očitati tožeči stranki, ki v nasprotju s tožečo stranko nima izkušenj s področja dvigalogradnje, kakšno malomarnost, zato ni utemeljeno. Tožeča stranka bi morala vedeti, katero dokumentacijo potrebuje in to pregledati ali pa od tožene stranke zahtevati natančna pojasnila. Ker tega ni storila pa mora sama nositi nastale posledice – torej stroške vgradnje dražjih vrat.
V primeru ko pravdna stranka nastopa kot porok fizični osebi in ne samostojnemu podjetniku, dejstvo stečaja samostojnega podjetnika ne more biti relevantno.
sodni register - izbris pravne osebe - prenehanje pravne osebe - prekinitev postopka po sili zakona - sklep o prekinitvi postopka - poziv pravnim naslednikom za prevzem postopka - nedoločno navedeni pravni naslednik - vročitev sklepa pravnim naslednikom - zakonitost in pravilnost sklepa - vročilnica - javna listina
Z izbrisom tožeče stranke iz sodnega registra po ZFPPod je tožeča stranka prenehala in z dnem prenehanja pa je nastal tudi razlog za prekinitev obravnavanega pravdnega postopka po sili zakona. Zato je sodišče izdalo sklep o prekinitvi postopka in pozvalo (oz. povabilo) pravne naslednike tožeče stranke, da prevzamejo postopek. Tudi če v spremnem pozivu pravni nasledniki niso navedeni določno s firmo in sedežem oz. z imenom, priimkom in naslovom, je ta poziv še vedno zakonit in pravilen. Res pa je, da bi moral biti izpodbijani sklep sodišča prve stopnje osebno vročen (vsem) pravnim naslednikom tožeče stranke, in ne le pritrjen na sodno desko. Toda tudi ta morebitna opustitev sodišča ni za (samo) zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa niti odločilna niti pomembna. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljena je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Toda pritožnik ni z ničemer izpodbil v vročilnici ugotovljenega dejstva, da mu je bil izpodbijani sklep (pravilno) vročen dne 21.7.2006.
ZIZ člen 15, 270, 270/1, 270/2, 15, 270, 270/1, 270/2. ZPP člen 239, 239/2, 239/2-14, 366, 239, 239/2, 239/2-14, 366.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo zgolj premoženjsko stanje tožene stranke ne pa kakšnega konkretnega ravnanja tožene stranke, katerega posledica je onemogočanje ali precejšnja otežitev uveljavitve terjatve tožeče stranke. Ravno takšno ravnanje je odločilno za izdajo začasne odredbe.
Izvedensko mnenje, izdelano za potrebe predkazenskega postopka, glede katerega v pravdnem postopku ni bilo soglasja pravdnih strank, da se takšno mnenje uporabi kot dokaz, nima neposredne dokazne vrednosti in sodišče nanj ne more opreti svoje odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prostovoljno zavarovanje - škoda - prometna nesreča - silokombajn - zavarovalno kritja - obseg - uporaba motornega vozila
Škodni dogodek, kot je obravnavan in ki ni posledica tipične prometne situacije, ne more biti predmet kritja zavarovalnice, saj ne gre za uporabo traktorja kot motornega vozila zgolj zaradi vključenega motorja, ki je dovajal energijo silokombajnu.
OZ v čl. 83 in 84 določa, kako je treba v posebnih primerih nejasnosti te nejasnosti razlagati. Vendar pa je treba ti zakonski določbi uporabiti samo takrat, kadar nejasnosti ni mogoče odpraviti samo takrat, kadar nejasnosti ni mogoče odpraviti z ugotovitvijo prave volje pogodbenih strank. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem gospodarskem sporu pravilno ugotovilo pravo volje pogodbenih strank, saj je na podlagi izvedenih dokazov in po njihovi presoji ugotovilo, kaj sta pogodbeni stranki hoteli ob sklenitvi cit. aneksa št. 1. Tako je pravilno ugotovilo njuno pravo voljo, razumljeno kot dejansko, resnično voljo.
Pokojni se, kot članici agrarne skupnosti, vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje, ki ga dedujejo v naravi le dediči, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini.
Zamuda roka za odgovor na tožbo zaradi nezadostne skrbnosti toženke ne pomeni upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje. Toženka o prejemu tožbe in poziva na odgovor v pravdnem postopku ni obvestila pooblaščenke iz nepravdnega postopka, kjer je bil postopek prekinjen.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38, 38c, 38c/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 71, 71. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tar št 1, 1/4, 16, tar št 1, 1/4, 16.
stroški - izvršitelj - neizveden rubež
Izvršitelj je upravičen do plačila za rubež, ki ga je razpisal in imel za takšno ravnanje ob razpisu rubeža vso pravno podlago (sklep o dovolitvi izvršbe na premičnine), nato pa ga zaradi smiselnega predloga upnika za njegov preklic, ki ga je prejel po razpisu rubeža, ni opravil.
Škoda, kot jo zatrjuje dolžnica, namreč da bo zaradi izvršilnega postopka šla v stečaj in ne bo mogla več opravljati svoje dejavnosti, v obravnavanem primeru za odlog izvršbe ni pravno upoštevna, saj bo svoje poslovanje lahko ohranila tudi v bodoče.
Ugotovitev obsega zapuščine je eden izmed temeljnih elementov zapuščinskega postopka, od katerega je odvisna tudi odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 51, 51/2, 59. ZPP člen 215, 215.
dokazni standard - prepričanje - pravilo o dokaznem bremenu - skupno premoženje zakoncev - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - zahtevek za povečanje zapuščinske mase - aktivna legitimacija - sosporništvo
Če z dokazi, ki jih predlagajo stranke in jih sodišče izvede, ni mogoče priti do pozitivnega ali negativnega prepričanja o odločilnem dejstvu, mora sodišče odločiti po pravilih o dokaznem bremenu. V tem primeru ta pravila povedo, katera stranka bo v postopku zmagala.
Tožnici sta aktivno legitimirani za tožbo, da spada v zapuščino po njunem pokojnem očetu nepremičnina, ki se je gradila v času trajanja njegove zakonske zveze s toženko. Pasivno legitimirana pa je v tem sporu lahko samo toženka, ki je zemljiškoknjižna lastnica te nepremičnine. Ko gre za zahtevek za povečanje zapuščinske mase, ki je naperjen proti formalnemu lastniku premoženja, je namreč aktivno legitimiran vsak dedič, saj tu ne gre za nujno sosporništvo v smislu 201. čl. ZPP.