Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 42, 42.
odpravnina - davki - prispevki
Stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da pripada tožnici ob upokojitvi odpravnina v višini večkratnika njene neto plače. Ker podlago za obračun davkov in prispevkov predstavlja bruto in ne neto plača, tožena stranka z izplačilom neto odpravnine ni v celoti izpolnila svoje obveznosti, saj bi morala na ta znesek plačati tudi davke in prispevke.
Če sodišče prve stopnje ne obrazloži zamudne sodbe oziroma če za odločitev ne navede pravne podlage, ima obrazložitev takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti.
ZIZ člen 45, 45/2, 45/3, 45, 45/2, 45/3. ZZK-1 člen 86, 87, 88, 148, 86, 87, 88, 148.
zaznamba - sklep o izvršbi
Po prvem odstavku 86. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi.
Zaradi prestanega močnega primarnega strahu, utrpelega ob tem, ko je toženec z nožem zamahnil proti tožniku in potem še do prihoda policistov grozil, da bo vse pobil, je sodišče tožniku odmerilo vso zahtevano odškodnino, to je znesek 100.000,00 SIT kot pravično denarno odškodnino za prestani strah.
socialni spor – presoja zakonitosti dokončne odločbe – novo dejstvo
Ker se v socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost dokončne odločbe, kasnejšega poslabšanja zdravstvenega stanja tožnika sodišče prve stopnje ni bilo pristojno presojati. Gre za novo dejstvo, o katerem še ni bilo odločeno v predsodnem postopku, zaradi česar bo moral tožnik najprej sprožiti nov postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja pri toženi stranki.
ZGO člen 10, 10. OZ člen 6, 6/2, 239, 619, 6, 6/2, 239, 619.
pogodba o delu - dodatna dela - opustitev profesionalne skrbnosti - sklepanje pogodbe
Tožeča stranka bi morala kot strokovnjak na področju gradnje dvigal, glede na svoje dolgoletne izkušnje, že pred izdelavo ponudbe, ne glede na vsebino razpisa del, natančno pregledati projektno dokumentacijo na katero jo je napotil tudi razpis, zlasti projekt za pridobivanje gradbenega dovoljenja, katerega sestavni del je požarni elaborat (čl. 10 ZGDO), kot to sama navede tudi v pritožbi, in ugotoviti da je v tej zahtevana v dvigalih vgradnja vrat v protipožarni izvedbi. Glede na dolgoletne izkušnje in na poznano ji dejstvo, da se v dvigala vgrajujejo tako navadna kot protipožarna vrata, bi tožeča stranka na to dejstvo morala biti še toliko bolj pozorna in to vprašanje razčistiti še pred sklenitvijo pogodbo očitati tožeči stranki, ki v nasprotju s tožečo stranko nima izkušenj s področja dvigalogradnje, kakšno malomarnost, zato ni utemeljeno. Tožeča stranka bi morala vedeti, katero dokumentacijo potrebuje in to pregledati ali pa od tožene stranke zahtevati natančna pojasnila. Ker tega ni storila pa mora sama nositi nastale posledice – torej stroške vgradnje dražjih vrat.
V zadevi ni podana pasivna legitimacija in je bilo treba zahtevek na restitucijo oziroma vrnitev groba zavrniti, saj je upravljavec pokopališča oddal grob novi stranki, ki je tam pokopala umrlega svojca. Ni mogoče naperiti dveh posebnih tožb proti upravljavcu pokopališča in proti novemu najemniku groba z zahtevkom na vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma izkop drugega pokopanega in vrnitev groba v posest tožeči stranki. Kljub temu pa je upravljavec pokopališča odškodninsko odgovoren zaradi kršitve najemne pogodbe in mora zato plačati tožniku duševne bolečine zaradi pietete do starih staršev, ki so bili pokopani v grobu, katerega je neutemeljeno prekopala prvotožena stranka.
Škoda, kot jo zatrjuje dolžnica, namreč da bo zaradi izvršilnega postopka šla v stečaj in ne bo mogla več opravljati svoje dejavnosti, v obravnavanem primeru za odlog izvršbe ni pravno upoštevna, saj bo svoje poslovanje lahko ohranila tudi v bodoče.
Pokojni se, kot članici agrarne skupnosti, vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje, ki ga dedujejo v naravi le dediči, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini.
ZIZ člen 15, 270, 270/1, 270/2, 15, 270, 270/1, 270/2. ZPP člen 239, 239/2, 239/2-14, 366, 239, 239/2, 239/2-14, 366.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo zgolj premoženjsko stanje tožene stranke ne pa kakšnega konkretnega ravnanja tožene stranke, katerega posledica je onemogočanje ali precejšnja otežitev uveljavitve terjatve tožeče stranke. Ravno takšno ravnanje je odločilno za izdajo začasne odredbe.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prostovoljno zavarovanje - škoda - prometna nesreča - silokombajn - zavarovalno kritja - obseg - uporaba motornega vozila
Škodni dogodek, kot je obravnavan in ki ni posledica tipične prometne situacije, ne more biti predmet kritja zavarovalnice, saj ne gre za uporabo traktorja kot motornega vozila zgolj zaradi vključenega motorja, ki je dovajal energijo silokombajnu.
odškodninska odgovornost za poškodbo pri delu - odmera odškodnine - sokrivda
V primeru oddelitve gospodarske družbe obe družbi odgovarjata solidarno za obveznosti pred oddelitvijo. Stranka odgovarja delavcu v primeru, da pride do poškodbe, ko viličar ne obratuje, krivdno. Delavec, ki nepooblaščeno izvaja poseg okrog stroja, je v pretežni meri odgovoren za škodo.
sodni register - izbris pravne osebe - prenehanje pravne osebe - prekinitev postopka po sili zakona - sklep o prekinitvi postopka - poziv pravnim naslednikom za prevzem postopka - nedoločno navedeni pravni naslednik - vročitev sklepa pravnim naslednikom - zakonitost in pravilnost sklepa - vročilnica - javna listina
Z izbrisom tožeče stranke iz sodnega registra po ZFPPod je tožeča stranka prenehala in z dnem prenehanja pa je nastal tudi razlog za prekinitev obravnavanega pravdnega postopka po sili zakona. Zato je sodišče izdalo sklep o prekinitvi postopka in pozvalo (oz. povabilo) pravne naslednike tožeče stranke, da prevzamejo postopek. Tudi če v spremnem pozivu pravni nasledniki niso navedeni določno s firmo in sedežem oz. z imenom, priimkom in naslovom, je ta poziv še vedno zakonit in pravilen. Res pa je, da bi moral biti izpodbijani sklep sodišča prve stopnje osebno vročen (vsem) pravnim naslednikom tožeče stranke, in ne le pritrjen na sodno desko. Toda tudi ta morebitna opustitev sodišča ni za (samo) zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa niti odločilna niti pomembna. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljena je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Toda pritožnik ni z ničemer izpodbil v vročilnici ugotovljenega dejstva, da mu je bil izpodbijani sklep (pravilno) vročen dne 21.7.2006.
V primeru ko pravdna stranka nastopa kot porok fizični osebi in ne samostojnemu podjetniku, dejstvo stečaja samostojnega podjetnika ne more biti relevantno.
nesreča pri delu - varstvo pri delu - regresni zahtevek
Ker toženi stranki ni moč očitati opustitve katerega od ukrepov varstva pri delu, kar bi lahko imelo za posledico odgovornost tožene stranke za nastalo škodo po določbi I. odst. 87. čl. ZZVZZ, kot jo uveljavlja tožeča stranka, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožbeni zahtevek zavrnilo.
Pogodba je bila realizirana tudi v tistem delu, kjer pomotoma v pisni pogodbi niso bile napisane parcelne številke nepremičnin in ker je bil tožnik dobroverni in zakoniti posestnik teh nepremičnin več kot 20 let, je sodišče pravilno presodilo, da je priposestvoval lastninsko pravico na teh nepremičninah skladno z določbo 2. odst. 28. čl. ZTLR.
Izvedensko mnenje, izdelano za potrebe predkazenskega postopka, glede katerega v pravdnem postopku ni bilo soglasja pravdnih strank, da se takšno mnenje uporabi kot dokaz, nima neposredne dokazne vrednosti in sodišče nanj ne more opreti svoje odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
OZ v čl. 83 in 84 določa, kako je treba v posebnih primerih nejasnosti te nejasnosti razlagati. Vendar pa je treba ti zakonski določbi uporabiti samo takrat, kadar nejasnosti ni mogoče odpraviti samo takrat, kadar nejasnosti ni mogoče odpraviti z ugotovitvijo prave volje pogodbenih strank. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem gospodarskem sporu pravilno ugotovilo pravo volje pogodbenih strank, saj je na podlagi izvedenih dokazov in po njihovi presoji ugotovilo, kaj sta pogodbeni stranki hoteli ob sklenitvi cit. aneksa št. 1. Tako je pravilno ugotovilo njuno pravo voljo, razumljeno kot dejansko, resnično voljo.