V primeru ko pravdna stranka nastopa kot porok fizični osebi in ne samostojnemu podjetniku, dejstvo stečaja samostojnega podjetnika ne more biti relevantno.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38, 38c, 38c/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 71, 71. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tar št 1, 1/4, 16, tar št 1, 1/4, 16.
stroški - izvršitelj - neizveden rubež
Izvršitelj je upravičen do plačila za rubež, ki ga je razpisal in imel za takšno ravnanje ob razpisu rubeža vso pravno podlago (sklep o dovolitvi izvršbe na premičnine), nato pa ga zaradi smiselnega predloga upnika za njegov preklic, ki ga je prejel po razpisu rubeža, ni opravil.
ZDavP člen 54, 54. ZPlaP člen 3, 12, 21, 3, 12, 21.
izterjava dolga - sredstva na transakcijskem računu dolžnika
Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje je torej pogodba o koriščenju limita prenehala najkasneje dne 30.4.2004, zato tožeča stranka sklepov DURS o prisilni izterjavi dolga iz naslova limita ni mogla niti smela izvršiti. Da bi tožena stranka imela na transakcijskem računu dobroimetje (brez sredstev limita) pa tožeča stranka tudi nikoli ni trdila.
Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožeča stranka to plačilo izvršila iz svojih lastnih sredstev in da temelj za vračilo plačanega zneska ni podan ter je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Sodišče prve stopnje je kot pravno podlago svoje odločitve pravilno navedlo določbe Zakona o plačilnem prometu (Ur. l. RS, št. 30/2002) in Pravilnika o načinu ravnanja izvajalcev plačilnega prometa v zvezi z izvrševanjem sklepov o prisilni izterjavi in sklepov za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti (Ur. l. RS, št. 91/2002), ki tožeči stranki nalagata izvršitev plačila le, če ima imetnik TRR na računu kritje. Kritje pa po določbi 4. tč. 3. čl. Zakona o plačilnem prometu pomeni pozitiven saldo na TRR in odobreno prekoračitev pozitivnega stanja na računu (limit). Zgolj takšna obveza banke pa izhaja tudi iz določbe čl. 54 Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 18/96). Kritja pa tožena stranka na TRR ni imela.
Tožeča stranka je torej izvršila plačilo, čeprav bi mogla in morala vedeti, da tega ni dolžna, zato vrnitve plačanega zneska ne more zahtevati niti po določilih o neupravičeni pridobitvi, kot to ureja Obligacijski zakonik v čl. 190 do 198, niti iz naslova zakonite subrogacije (čl. 275 OZ), ter je pritožba tudi iz tega razloga neutemeljena.
ZGO člen 10, 10. OZ člen 6, 6/2, 239, 619, 6, 6/2, 239, 619.
pogodba o delu - dodatna dela - opustitev profesionalne skrbnosti - sklepanje pogodbe
Tožeča stranka bi morala kot strokovnjak na področju gradnje dvigal, glede na svoje dolgoletne izkušnje, že pred izdelavo ponudbe, ne glede na vsebino razpisa del, natančno pregledati projektno dokumentacijo na katero jo je napotil tudi razpis, zlasti projekt za pridobivanje gradbenega dovoljenja, katerega sestavni del je požarni elaborat (čl. 10 ZGDO), kot to sama navede tudi v pritožbi, in ugotoviti da je v tej zahtevana v dvigalih vgradnja vrat v protipožarni izvedbi. Glede na dolgoletne izkušnje in na poznano ji dejstvo, da se v dvigala vgrajujejo tako navadna kot protipožarna vrata, bi tožeča stranka na to dejstvo morala biti še toliko bolj pozorna in to vprašanje razčistiti še pred sklenitvijo pogodbo očitati tožeči stranki, ki v nasprotju s tožečo stranko nima izkušenj s področja dvigalogradnje, kakšno malomarnost, zato ni utemeljeno. Tožeča stranka bi morala vedeti, katero dokumentacijo potrebuje in to pregledati ali pa od tožene stranke zahtevati natančna pojasnila. Ker tega ni storila pa mora sama nositi nastale posledice – torej stroške vgradnje dražjih vrat.
V zadevi ni podana pasivna legitimacija in je bilo treba zahtevek na restitucijo oziroma vrnitev groba zavrniti, saj je upravljavec pokopališča oddal grob novi stranki, ki je tam pokopala umrlega svojca. Ni mogoče naperiti dveh posebnih tožb proti upravljavcu pokopališča in proti novemu najemniku groba z zahtevkom na vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma izkop drugega pokopanega in vrnitev groba v posest tožeči stranki. Kljub temu pa je upravljavec pokopališča odškodninsko odgovoren zaradi kršitve najemne pogodbe in mora zato plačati tožniku duševne bolečine zaradi pietete do starih staršev, ki so bili pokopani v grobu, katerega je neutemeljeno prekopala prvotožena stranka.
ZIZ člen 15, 270, 270/1, 270/2, 15, 270, 270/1, 270/2. ZPP člen 239, 239/2, 239/2-14, 366, 239, 239/2, 239/2-14, 366.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo zgolj premoženjsko stanje tožene stranke ne pa kakšnega konkretnega ravnanja tožene stranke, katerega posledica je onemogočanje ali precejšnja otežitev uveljavitve terjatve tožeče stranke. Ravno takšno ravnanje je odločilno za izdajo začasne odredbe.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prostovoljno zavarovanje - škoda - prometna nesreča - silokombajn - zavarovalno kritja - obseg - uporaba motornega vozila
Škodni dogodek, kot je obravnavan in ki ni posledica tipične prometne situacije, ne more biti predmet kritja zavarovalnice, saj ne gre za uporabo traktorja kot motornega vozila zgolj zaradi vključenega motorja, ki je dovajal energijo silokombajnu.
Vsakokratna uporaba ponarejene javne listine predstavlja samostojno kaznivo dejanje, zato kazenski pregon ni zastaral, čeprav je obdolženec overjeno fotokopijo istega spričevala predložil delodajalcu že enkrat prej.
Izvrševanje služnosti ne pomeni tudi posesti stvari. Toženec kot lastnik gospodujočega zemljišča torej nima nad nepremičnino tožnika dejanske oblasti, saj jo ima tožnik, ampak jo sme le uporabljati v obsegu izvrševanja stvarne služnosti, nesporno pridobljene služnosti peš hoje in voženj.
konkretni dejanski stan - poškodovane tuje stvari - huda telesna poškodba - navidezni idealni stek
Obdolženi je s tem, ko je vrgel poleno v šipo traktorja in jo razbil pri tem pa zadev v glavo v kabini sedečega oškodovanca in mu povzročil hudo telesno poškodbo z enim ravnanjem uresničil objektivne znake dveh kaznivih dejanj. Ne gre pa za navidezni idealni stek, saj temu nasprotuje dejstvo, da je eno od dejanj (poškodovanje tuje stvari) storil naklepno, drugo kaznivo dejanje (huda telesna poškodba) pa iz malomarnosti.
Okoliščini, da je obtoženec dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in se zagovarjal, da se ga ne spominja, ne izključujeta krivdne oblike direktnega naklepa.
motenje posesti – tožba zaradi motenja posesti – rok za vložitev tožbe
Ker je ploščo zgradil D.V. v januarju 2004 (da jo je zgradil on je izrecno navedla tudi tožeča stranka na naroku 14.2.2007), na nasutem materialu in kakšen poseben zid sploh ni bil zgrajen, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo, pravilna.
nedopustnost izvršbe - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - rok za vložitev tožbe - materialna pravnomočnost
30-dnevni rok za vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je treba začeti šteti od takrat, ko je bil sklep instančnega sodišča vročen tožnici in ne že od dneva izdaje sklepa.
kazenski postopek - stroški - dejansko stanje - nepopolno
O tem ali bo potrebno obd. naložiti v plačilo stroške kazenskega postopka ali pa ga plačila teh oprostiti bo mogoče odločiti šele z dopolnitvijo dokaznega postopka. V tem bo potrebno ugotoviti višino denarnih pomoči katere sprejema obd. in zlasti višino zaslužka z njegovimi priložnostnimi deli na tržnici.
odškodninska odgovornost lovske družine - krivda - obrnjeno dokazno breme
Prav zato, ker toženi stranki gospodarjenje z lovišči prinaša tudi koristi, mora pri upravljanju lovišča ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka iz drugega odstavka 18. člena ZOR). Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožena stranka zahtevala od pristojnih organov postavitev ustreznih opozorilnih prometnih znakov na cesti A.-C. in da je s pristojnimi organi tudi redno sodelovala, da je vsako leto v celoti izvršila plan odstrela srnjadi, da je znotraj meja lovišča postavila opozorilne table za sprehajalce - lastnike psov, saj je ugotovila, da gre le za posamične prehode divjadi, katerih razlog je največkrat to, da se divjad splaši zaradi sprehajalcev, posebej sprehajalcev s psi. Med postopkom ni bilo sporno, da v času dogodka tožena stranka ni izvajala kakšnega organiziranega lova. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča našteto ob dejstvu, da je bilo ugotovljeno, da na mestu, kjer je prišlo do nesreče, ni šlo za t.i. "stečino", torej redne prehode divjadi čez cesto, zadošča za ugotovitev, da je tožena stranka ravnala z zahtevano skrbnostjo.
Tožbeni zahtevek glede izročitve spornih nepremičnin v posest se je glasil: "Tožena stranka je dolžna izročiti tožnici v posest parc. št. 801/1, 801/2, 801/3, 853, 874/2 in 844/2, vl. št. 756 k.o. G. v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe pod izvršbo", kar po oceni pritožbenega sodišča potrjuje pritožbene navedbe, da tožbeni zahtevek v tem delu ni določen, saj iz njega ni razvidno, kateri tožnici je toženec dolžan nepremičnine izročiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK02817
ZGD člen 564, 564. ZPP člen 76, 76. ZZK-1 člen 24, 25, 24, 25.
podružnica - sposobnost biti stranka - imetnik pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo
Podružnica nima samostojne pravne subjektivitete, ne more biti nosilka pravic in obveznosti in zato tudi ne more biti stranka zemljiškoknjižnega postopka.
Ob upoštevanju ter kriterijev pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno odmerilo odškodnino za telesne bolečine oziroma za nevšečnosti pri zdravljenju v višini 600.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je pri tem upoštevalo, da je tožnik doslej opravil zgolj neinvazivne preglede, ki bodo potrebni tudi v bodoče. Iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je tožnik zahteval 2.500.000,00 SIT, sodišče pa je ta zahtevek v celoti zavrnilo, izhajajoč iz izvedenskega mnenja dr. D, ki je povedal, da zaradi plevralnih plakov tožnikove splošne življenjske aktivnosti niso zmanjšane. Taki odločitvi prvostopenjskega sodišča je sledilo tudi pritožbeno sodišče in tožnikovo pritožbo tudi v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno. Pritožba ima sicer prav, ko navaja, da se je Višje sodišče v K. postavilo na stališče, da ne more biti pravno upošteven strah za hujše bolezni, če se le-te še niso pojavile, vendar v predmetni zadevi ne gre za takšen primer. Po oceni pritožbenega sodišča ne gre torej le za strah hujše oblike bolezni, ampak za stanje, ki se je razvilo kot posledica tega strahu, ki je nedvomno pogojen tudi s širšim okoljem, v katerem tožnik živi.