Izvedenec je bil mnenja, da je potrebno objekt sanirati in da je sanacija po predlogu U. d.o.o. primerna. Ker pomenijo predlagana dela nujna vzdrževalna dela v okviru rednega upravljanja po drugem odstavku 67. člena SPZ in ker za ta dela ni soglasja med solastniki, je prvostopno sodišče torej pravilno uporabilo določbo 4. odstavka 67. člena SPZ.
sprememba tožbe - popravek pasivne legitimacije - privolitev tožene stranke
Vloge ni mogoče razumeti drugače, kot jo je razumelo sodišče prve stopnje, torej kot nestrinjanje s spremembo tožbe. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da se sprememba tožbe, po kateri naj bi bila v tej pravdni zadevi namesto Centra za socialno delo A. tožena stranka R.S., ne dopusti.
Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali je dolžnik morebiti medtem dolgovani znesek poravnal, kot trdi , pač pa bo to moral uveljavljati v postopku izvršbe.
Iz opisanih dejanskih ugotovitev tako sledi sklep, da so pogoji za odpoved najemne pogodbe v obravnavani zadevi izpolnjeni in je zato odločitev prvostopnega sodišča pravilna in na to ugotovitev kasnejše plačilo obveznosti ne vpliva.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini pred uveljavitijo ztlr - priposestvovanje - javno dobro
Tožnik namreč uveljavlja pridobitev lastninske pravice pred uveljavitvijo ZTLR, kar pomeni, da je potrebno uporabiti določbe predpisov, ki so veljali v času zatrjevanega priposestvovanja.
Čeprav oškodovanec v obtožnem predlogu ni navedel konkretnih dokazov, ki naj jih sodišče izvede, je smiselno razumeti, da predlaga zaslišanje sebe kot priče, sicer pa ima oškodovanec pravico predlagati dokaze tudi v kasnejših fazah kazenskega postopka.
KZ člen 205, 205. ZKP člen 437, 437/1, 437/1-1, 437, 437/1, 437/1-1.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - opis dejanja
Konkretna posledica pri kaznivem dejanju, ko državni tožilec očita obdolžencu, da delavki ni plače izplačeval v celoti, je prikrajšanje pri plači, vendar za konkretizacijo ni potrebno, da so navedeni vsi posamezni zneski prikrajšanja.
Nasprotna udeleženka je lahko kljub svoji odsotnosti imela možnost preko svojega pooblaščenca navajati dejstva in izkazovati interes na določenem delu solastniškega premoženja. Ker te možnosti ni izkoristila, je s pritožbenimi navedbami o kakovosti nepremičnin, ki jih je dobila v last z izpodbijanim sklepom, prekludirana.
Zaslišanje strank v postopku je namenjeno razčiščevanju spornih dejstev, ne pa zatrjevanju dejstev in navajanju dokazov, saj lahko stranke navedbe podajo tudi pisno in preko svojih pooblaščencev.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - predčasna razrešitev - prenehanje delovnega razmerja
Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, mora v primeru imenovanja na funkcijo, ki je vezana na mandat, skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Če z novo pogodbo ni izrecno dogovorjeno, da se sklepa za določen čas, delavcu zaradi izteka mandata delovno razmerje ne preneha. V navedenem primeru, niti če gre za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ali pogodbo o zaposlitvi za določen čas s časovno opredeljenim trajanjem, predčasna razrešitev ni zakonit razlog za prenehanje delovnega razmerja.
OZ člen 191, 191. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51/2, 51, 51/2.
vračilo jubilejne nagrade - neupravičena obogatitev
Ker je tožeča stranka izplačala jubilejne nagrade po svoji prosti volji in ob poznavanju pravnih predpisov brez kakršnikoli zahtev tožencev in si tudi ni pridržala pravice, da bi zahtevala vrnitev nakazanih zneskov, oziroma ni plačala nečesa, da bi se izognila sili, ne more zahtevati vrnitve izplačanih zneskov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Ker tožena stranka po izdaji pisne obdolžitve z vabilom na zagovor (ki se ga tožnik ni udeležil) ni izvedla ničesar novega v zvezi z očitanim ravnanjem, je izredna odpoved, ki je bila podana šele en mesec po pisni obdolžitvi, nezakonita.
invalidnost - nadomestilo za invalidnost - nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - poslabšanje invalidnosti
Tožena stranka je zaradi poslabšanja invalidnosti tožniku pravilno priznala pravico do nadomestila za invalidnost od prvega naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o ugotovljenem poslabšanju invalidnosti. Zaradi pravnomočnega priznanja nove pravice je prav tako utemeljeno odločila, da tožniku preneha pravica do nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, ki mu je bila priznana s predhodno odločbo.
tožba na izključitev družbenika iz družbe - odsvojitev poslovnega deleža med pravdo - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija
Razlogi, na podlagi katerih je mogoče doseči izključitev družbenika iz družbe izvirajo iz družbenikove osebne sfere, iz njegovih osebnih škodljivih ravnanj do drugih družbenikov ali v razmerju do družbe. To pravico pa lahko uveljavlja prizadeti družbenik le v razmerju do drugega družbenika in le dokler ima ta status družbenika. V trenutku, ko pa oseba, zoper katero se tak zahtevek uveljavlja nima več statusa družbenika, takemu zahtevku ni več mogoče ugoditi, saj je že pojmovno nemogoče iz družbe izključiti osebo, ki ni več družbenik.
V primeru spremembe delodajalca ne gre za prenehanje delovnega razmerja, zato ni dopustno direktno sodno varstvo na podlagi 3. odstavka 304. člena ZDR. V kolikor delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali da krši pravice iz delovnega razmerja, mora najprej pisno zahtevati odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti, šele nato pa lahko v določenem roku zahteva sodno varstvo.
Glede na definicijo invalidnosti po 60. čl. ZPIZ-1 je ocena invalidnosti in ocena, ali je podana zmanjšana delovna zmožnost, mogoča, ko je zdravljenje končano in ko so izvedeni vsi ukrepi medicinske rehabilitacije, zato do zaključka zdravljenja tožnik ne more uveljavljati pravic iz invalidskega zavarovanja.
pooblaščenec - odvetnik - prenehanje opravljanja dejavnosti
Pooblastilo ne preneha, če pooblaščenec, ki je odvetnik, preneha opravljati dejavnost iz kakršnegakoli razloga. To dejstvo namreč ne pomeni, da bi pooblaščenec izgubil svojo poslovno in s tem pravdno sposobnost. Ostane pooblaščenec še naprej in izgubi le tista upravičenja iz pravdnega pooblastila, za katera mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, izrecno pooblastilo. Če stranka pooblastila ne prekliče, oziroma če ga sam ne odpove, mora še naprej postopati kot pooblaščenec, ki ni odvetnik, in mu mora sodišče vročati vsa pisanja in tudi vabila na naroke.
ZIZ člen 59, 59/1, 59, 59/1. ZPP člen 320, 320/2, 320, 320/2.
pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pravnomočnost sklepa o ugovoru - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka - vročitev odločbe sodišča prve stopnje - učinek pravnomočne odločbe nasproti strankam
Sklep ima nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročen. To pomeni, da prej omenjeni sklep Višjega sodišča v K. zoper tožečo stranko ni mogel učinkovati preden ji je bil vročen in je šele od tedaj dalje lahko tekel tridesetdnevni rok za vložitev tožbe po 59. čl. ZIZ.
pravdna stranka - neobstoječa stranka - sodni register
Sklep sodišča prve stopnje je bilo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti, ker je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka, saj je na podlagi izpiska iz registra pritožbeno sodišče ugotovilo, da predlagajoča stranka - upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni več obstajal. Neobstoječa stranka pa ne more vlagati predloga za izvršbo niti voditi izvršilnega postopka, niti ne more in ne sme odvetnik voditi postopka po pooblastilu neobstoječe stranke, saj takšnega pooblastila ne more biti.
pravica družbenika do vpogleda - sodna odločba o pravici do vpogleda - način vpogleda v knjige in spise
Problem ni v sporu ali je bila predlagatelju onemogočena pravica do vpogleda, pač pa, kot ugotavlja nasprotni udeleženec, gre za spor o tehniki, pomoči in intenziteti dela.