V opisanem primeru gre za očitno nesorazmerje med pravico, ki se vtožuje in zaznambo spora, ki se nanaša na celotni nepremičnini in ne le na vtoževani idealni delež.
pravdna stranka - neobstoječa stranka - sodni register
Sklep sodišča prve stopnje je bilo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti, ker je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka, saj je na podlagi izpiska iz registra pritožbeno sodišče ugotovilo, da predlagajoča stranka - upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni več obstajal. Neobstoječa stranka pa ne more vlagati predloga za izvršbo niti voditi izvršilnega postopka, niti ne more in ne sme odvetnik voditi postopka po pooblastilu neobstoječe stranke, saj takšnega pooblastila ne more biti.
izvršba na plačo - prenehanje delovnega razmerja - učinek sklepa o izvršbi proti novemu delodajalcu - sporočilo sodišču, kdo je nov delodajalec - rok
Sklep o izvršbi učinkuje, če dolžniku preneha delovno razmerje, tudi proti delodajalcu, s katerim sklene dolžnik novo delovno razmerje. Če delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v delovnem razmerju ne ve za novega delodajalca, mora o tem nemudoma obvestiti sodišče. Sodišče o tem obvesti upnika in ga pozove, naj v določenem roku sporoči, kdo je dolžnikov novi delodajalec. Če upnik tega ne stori v roku, sodišče ustavi izvršbo.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - najemna pogodba v obliki notarskega zapisa - razlogi za ugovor - dokaz o prenehanju pogodbe
Izvršilni naslov v obravnavani zadevi predstavlja najemna pogodba za poslovni prostor, sklenjena za nedoločen čas med strankama v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Dolžnik pa ni ugovoru zoper sklep o izvršbi priložil nobenih takšnih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je ta pogodba prenehala pred obdobjem, na katerega se nanašajo izterjevane terjatve.
ZOR člen 178, 178/2, 189, 189/3, 200, 178, 178/2, 189, 189/3, 200.
odgovornost pri nesreči - premikajoča motorna vozila - krivdna odgovornost - materialna škoda
Glede na različne možne vsebine leasing razmerij je zaključek, da je tožnica kot leasingojemalka že zaradi takšnega svojstva upravičena do škode na vozilu,ki se kaže v njegovi manjvrednosti, zmoten.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Ker tožena stranka po izdaji pisne obdolžitve z vabilom na zagovor (ki se ga tožnik ni udeležil) ni izvedla ničesar novega v zvezi z očitanim ravnanjem, je izredna odpoved, ki je bila podana šele en mesec po pisni obdolžitvi, nezakonita.
Eventualna maksima iz določbe čl. 286 ZPP velja za navajanje dejstev in dokazov, če pa ima sodišče v spisu v procesnem gradivu znana odločilna dejstva, da lahko ta ugovor preveri, ga mora obravnavati in o njem odločiti, saj ugovor zastaranja lahko toženka poda vse do konca glavne obravnave. To je materialno procesni ugovor, saj se nanaša na utemeljenost tožbe, presoja utemeljenosti takega ugovora pa je vezana na konkretna dejstva, odločilna za ugotavljanje pričetka teka zastaranja, ta pa so že bila izkazana do konca prve glavne obravnave.
Nasprotna udeleženka je lahko kljub svoji odsotnosti imela možnost preko svojega pooblaščenca navajati dejstva in izkazovati interes na določenem delu solastniškega premoženja. Ker te možnosti ni izkoristila, je s pritožbenimi navedbami o kakovosti nepremičnin, ki jih je dobila v last z izpodbijanim sklepom, prekludirana.
Zaslišanje strank v postopku je namenjeno razčiščevanju spornih dejstev, ne pa zatrjevanju dejstev in navajanju dokazov, saj lahko stranke navedbe podajo tudi pisno in preko svojih pooblaščencev.
ZDR člen 86, 86/2, 110, 110/1, 86, 86/2, 110, 110/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - obrazložitev odpovedi
Za presojo utemeljenosti izredne odpovedi je odločilno, da se tožena stranka tako v pisni obdolžitvi kot v pisni odpovedi ni v ničemer sklicevala na obstoj interesov obeh strank, ki bi pomembno vplivali na medsebojna razmerja, zaupanje in nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja. Tega tudi v postopku pred sodiščem ni zatrjevala ali dokazovala, kar pomeni, da niso bili izkazani vsi predpisani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Po 10. čl. ZIZ v izvršilnem postopku ni dovoljena obnova postopka, razen če zakon ne določa drugače. Glede na to določbo je dovoljeno vložiti predlog za obnovo postopka zoper dajatveni del sklepa o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine (čl. 63 ZIZ) in v primeru vložitve nasprotne izvršbe (5. odst. 68. čl. ZIZ).
ZPPSL člen 125, 126, 125, 126. ZFPPod člen 12, 15.
izpodbijanje pravnih dejanj - nelikvidnost - slabo ekonomsko finančno stanje dolžnika
Slabo ekonomsko finančno stanje podjetja se navzven praviloma najprej izkazuje v likvidnostnih težavah. Zato je tudi po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) podjetje čim postane nesposobno pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti dolžno sprejeti v zakonu predpisane ukrepe ob nastopu nelikvidnosti.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo pogoja določenega v II. odst. 16. čl. ZNP za odstop zadeve drugemu pristojnemu sodišču, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Prevzemnik dela je dolžan dogovorjeno delo izvršiti po dogovoru in po pravilih stroke. Če mu slednja nalagajo opravo dela, ki sicer izrecno ni bila dogovorjena, mora opraviti tudi ta.
Glede na definicijo invalidnosti po 60. čl. ZPIZ-1 je ocena invalidnosti in ocena, ali je podana zmanjšana delovna zmožnost, mogoča, ko je zdravljenje končano in ko so izvedeni vsi ukrepi medicinske rehabilitacije, zato do zaključka zdravljenja tožnik ne more uveljavljati pravic iz invalidskega zavarovanja.
začasna odredba - stiki z otrokom - potrebnost izdaje začasne odredbe
Okoliščine, ki jih je navedel predlagatelj začasne odredbe oziroma toženec, ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih bi bil nujen in potreben sodni poseg z začasno odredbo še pred dokončno odločitvijo. Po drugi strani pa že pravnomočna delna odločitev o stikih, ob nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in v nerazčiščenem medsebojnem odnosu staršev v razmerju do otroka, predstavlja začasen modus vivendi tako s stališča varstva koristi otroka in kot pravice staršev do stikov z njim, za čas do dokončnega formiranja dejanske podlage odločitve o razširitvi stikov.
ZIZ člen 59, 59/1, 59, 59/1. ZPP člen 320, 320/2, 320, 320/2.
pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pravnomočnost sklepa o ugovoru - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka - vročitev odločbe sodišča prve stopnje - učinek pravnomočne odločbe nasproti strankam
Sklep ima nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročen. To pomeni, da prej omenjeni sklep Višjega sodišča v K. zoper tožečo stranko ni mogel učinkovati preden ji je bil vročen in je šele od tedaj dalje lahko tekel tridesetdnevni rok za vložitev tožbe po 59. čl. ZIZ.
tožba na izključitev družbenika iz družbe - odsvojitev poslovnega deleža med pravdo - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija
Razlogi, na podlagi katerih je mogoče doseči izključitev družbenika iz družbe izvirajo iz družbenikove osebne sfere, iz njegovih osebnih škodljivih ravnanj do drugih družbenikov ali v razmerju do družbe. To pravico pa lahko uveljavlja prizadeti družbenik le v razmerju do drugega družbenika in le dokler ima ta status družbenika. V trenutku, ko pa oseba, zoper katero se tak zahtevek uveljavlja nima več statusa družbenika, takemu zahtevku ni več mogoče ugoditi, saj je že pojmovno nemogoče iz družbe izključiti osebo, ki ni več družbenik.
V primeru spremembe delodajalca ne gre za prenehanje delovnega razmerja, zato ni dopustno direktno sodno varstvo na podlagi 3. odstavka 304. člena ZDR. V kolikor delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali da krši pravice iz delovnega razmerja, mora najprej pisno zahtevati odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti, šele nato pa lahko v določenem roku zahteva sodno varstvo.