V opisanem primeru gre za očitno nesorazmerje med pravico, ki se vtožuje in zaznambo spora, ki se nanaša na celotni nepremičnini in ne le na vtoževani idealni delež.
ZPPSL člen 125, 126, 125, 126. ZFPPod člen 12, 15.
izpodbijanje pravnih dejanj - nelikvidnost - slabo ekonomsko finančno stanje dolžnika
Slabo ekonomsko finančno stanje podjetja se navzven praviloma najprej izkazuje v likvidnostnih težavah. Zato je tudi po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) podjetje čim postane nesposobno pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti dolžno sprejeti v zakonu predpisane ukrepe ob nastopu nelikvidnosti.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo pogoja določenega v II. odst. 16. čl. ZNP za odstop zadeve drugemu pristojnemu sodišču, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Eden imed pogojev za izvršbo po 229. členu ZIZ je,d a dolžnik iz izvršilnega naslova ponovno moti posest upnikov na način, ki se v bistvu ne razlikuje od prejšnjega motenja.
invalidnost - nadomestilo za invalidnost - nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - poslabšanje invalidnosti
Tožena stranka je zaradi poslabšanja invalidnosti tožniku pravilno priznala pravico do nadomestila za invalidnost od prvega naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o ugotovljenem poslabšanju invalidnosti. Zaradi pravnomočnega priznanja nove pravice je prav tako utemeljeno odločila, da tožniku preneha pravica do nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, ki mu je bila priznana s predhodno odločbo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - predčasna razrešitev - prenehanje delovnega razmerja
Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, mora v primeru imenovanja na funkcijo, ki je vezana na mandat, skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Če z novo pogodbo ni izrecno dogovorjeno, da se sklepa za določen čas, delavcu zaradi izteka mandata delovno razmerje ne preneha. V navedenem primeru, niti če gre za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ali pogodbo o zaposlitvi za določen čas s časovno opredeljenim trajanjem, predčasna razrešitev ni zakonit razlog za prenehanje delovnega razmerja.
ZStk člen 2, 4, 4/1, 2, 4, 4/1. ZPP člen 76, 76/3, 76, 76/3. ZDSS-1 člen 48, 48/1, 48, 48/1.
kolektivni delovni spor - udeleženec - stavkovni odbor
Stavkovni odbor ne more biti udeleženec v postopku, saj lahko predlog za začetek postopka o zakonitosti stavke vložita le tisti, ki ima po zakonu pravico organizirati stavko, in tisti, zoper katerega je stavka organizirana. Stavkovni odbor ni takšen organ, saj je organ, ki mora napovedati stavko in jo tudi vodi, sklep o začetku stavke pa sprejme organ sindikata ali večina delavcev. Po določilu 3. odstavka 76. člena ZPP je sicer mogoče priznati lastnost stranke oziroma udeleženca tudi tistim oblikam združevanja, ki glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti stranke, zlasti če imajo premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo. Ker stavkovni odbor teh pogojev ne izpolnjuje, saj gre za ad hoc organ, katerega funkcija preneha z zaključkom stavke, ne more imeti statusa udeleženca v kolektivnem delovnem sporu in je sodišče prve stopnje predlog zoper njega utemeljeno zavrglo.
ZJU člen 22, 22/2, 194, 195, 195/1, 195/2. ZObr člen 5, 5/1, 5/1-13, 15/1-14. ZRPJZ tabela 1. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih, Priloga 1A. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a.
javni uslužbenec - vojak - plača - količnik za izračun osnovne plače - imenovanje v naziv - napredovanje - razporeditev
V obravnavani zadevi ni šlo le za imenovanje v naziv podpolkovnika, ampak istočasno za imenovanje na novo dolžnost poveljnika, ki je više vrednotena od dolžnosti, na katero je bila tožeča stranka razporejena predhodno. Tožena stranka bi zato morala glede priznanja pravic tožeče stranke postopati, tako da bi najprej upoštevala odločbo o imenovanju na dolžnost poveljnika in plačni količnik, ki je v formaciji določen za to dolžnost, nadalje pa bi morala priznati že dosežena napredovanja za tri plačne razrede ter višji količnik za izračun osnovne plače.
začasna odredba - stiki z otrokom - potrebnost izdaje začasne odredbe
Okoliščine, ki jih je navedel predlagatelj začasne odredbe oziroma toženec, ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih bi bil nujen in potreben sodni poseg z začasno odredbo še pred dokončno odločitvijo. Po drugi strani pa že pravnomočna delna odločitev o stikih, ob nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in v nerazčiščenem medsebojnem odnosu staršev v razmerju do otroka, predstavlja začasen modus vivendi tako s stališča varstva koristi otroka in kot pravice staršev do stikov z njim, za čas do dokončnega formiranja dejanske podlage odločitve o razširitvi stikov.
ZDR člen 88, 88. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17, 100, 17, 100.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (sodba VS RS opr. št. VIII Ips 492/2006 z dne 27.2.2007) je potrebno tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji 1. odstavka 88. člena izhajati iz določbe 17. člena SKPgd in upoštevati kriterije za izbiro tistega izmed delavcev, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi. Ker tožena stranka pri ugotavljanju poslovnega razloga - zmanjšanja potreb po delu enega veterinarskega tehnika, ni opravila ustrezne primerjave med delavci oziroma ni uporabila kriterijev iz kolektivne pogodbe, niso bili podani utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 86, 86/2, 110, 110/1, 86, 86/2, 110, 110/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - obrazložitev odpovedi
Za presojo utemeljenosti izredne odpovedi je odločilno, da se tožena stranka tako v pisni obdolžitvi kot v pisni odpovedi ni v ničemer sklicevala na obstoj interesov obeh strank, ki bi pomembno vplivali na medsebojna razmerja, zaupanje in nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja. Tega tudi v postopku pred sodiščem ni zatrjevala ali dokazovala, kar pomeni, da niso bili izkazani vsi predpisani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Po 10. čl. ZIZ v izvršilnem postopku ni dovoljena obnova postopka, razen če zakon ne določa drugače. Glede na to določbo je dovoljeno vložiti predlog za obnovo postopka zoper dajatveni del sklepa o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine (čl. 63 ZIZ) in v primeru vložitve nasprotne izvršbe (5. odst. 68. čl. ZIZ).
V primeru pripoznave tožbenega zahtevka mora tožnik povrniti toženi stranki njene pravdne stroške, če le-ta ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oz. na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari.
pooblaščenec - odvetnik - prenehanje opravljanja dejavnosti
Pooblastilo ne preneha, če pooblaščenec, ki je odvetnik, preneha opravljati dejavnost iz kakršnegakoli razloga. To dejstvo namreč ne pomeni, da bi pooblaščenec izgubil svojo poslovno in s tem pravdno sposobnost. Ostane pooblaščenec še naprej in izgubi le tista upravičenja iz pravdnega pooblastila, za katera mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, izrecno pooblastilo. Če stranka pooblastila ne prekliče, oziroma če ga sam ne odpove, mora še naprej postopati kot pooblaščenec, ki ni odvetnik, in mu mora sodišče vročati vsa pisanja in tudi vabila na naroke.
ZIZ člen 59, 59/1, 59, 59/1. ZPP člen 320, 320/2, 320, 320/2.
pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pravnomočnost sklepa o ugovoru - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka - vročitev odločbe sodišča prve stopnje - učinek pravnomočne odločbe nasproti strankam
Sklep ima nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročen. To pomeni, da prej omenjeni sklep Višjega sodišča v K. zoper tožečo stranko ni mogel učinkovati preden ji je bil vročen in je šele od tedaj dalje lahko tekel tridesetdnevni rok za vložitev tožbe po 59. čl. ZIZ.
Zstk člen 2, 2/4, 3, 3/1. ZPP člen 76, 76/3. ZDSS-1 člen 48, 48/1.
kolektivni delovni spor - udeleženec - stavkovni odbor
Stavkovnemu odboru ni mogoče priznati statusa udeleženca v kolektivnem delovnem sporu, saj za to ne izpolnjuje pogojev: gre namreč za poseben organ, katerega funkcija dejansko preneha z zaključkom stavke in nima pravice organizirati stavke.
ZOR člen 178, 178/2, 189, 189/3, 200, 178, 178/2, 189, 189/3, 200.
odgovornost pri nesreči - premikajoča motorna vozila - krivdna odgovornost - materialna škoda
Glede na različne možne vsebine leasing razmerij je zaključek, da je tožnica kot leasingojemalka že zaradi takšnega svojstva upravičena do škode na vozilu,ki se kaže v njegovi manjvrednosti, zmoten.
Prevzemnik dela je dolžan dogovorjeno delo izvršiti po dogovoru in po pravilih stroke. Če mu slednja nalagajo opravo dela, ki sicer izrecno ni bila dogovorjena, mora opraviti tudi ta.
Glede na definicijo invalidnosti po 60. čl. ZPIZ-1 je ocena invalidnosti in ocena, ali je podana zmanjšana delovna zmožnost, mogoča, ko je zdravljenje končano in ko so izvedeni vsi ukrepi medicinske rehabilitacije, zato do zaključka zdravljenja tožnik ne more uveljavljati pravic iz invalidskega zavarovanja.