pravdna stranka - neobstoječa stranka - sodni register
Sklep sodišča prve stopnje je bilo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti, ker je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka, saj je na podlagi izpiska iz registra pritožbeno sodišče ugotovilo, da predlagajoča stranka - upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni več obstajal. Neobstoječa stranka pa ne more vlagati predloga za izvršbo niti voditi izvršilnega postopka, niti ne more in ne sme odvetnik voditi postopka po pooblastilu neobstoječe stranke, saj takšnega pooblastila ne more biti.
OZ člen 191, 191. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51/2, 51, 51/2.
vračilo jubilejne nagrade - neupravičena obogatitev
Ker je tožeča stranka izplačala jubilejne nagrade po svoji prosti volji in ob poznavanju pravnih predpisov brez kakršnikoli zahtev tožencev in si tudi ni pridržala pravice, da bi zahtevala vrnitev nakazanih zneskov, oziroma ni plačala nečesa, da bi se izognila sili, ne more zahtevati vrnitve izplačanih zneskov.
ZIZ člen 59, 59/1, 59, 59/1. ZPP člen 320, 320/2, 320, 320/2.
pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pravnomočnost sklepa o ugovoru - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka - vročitev odločbe sodišča prve stopnje - učinek pravnomočne odločbe nasproti strankam
Sklep ima nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročen. To pomeni, da prej omenjeni sklep Višjega sodišča v K. zoper tožečo stranko ni mogel učinkovati preden ji je bil vročen in je šele od tedaj dalje lahko tekel tridesetdnevni rok za vložitev tožbe po 59. čl. ZIZ.
ZStk člen 2, 4, 4/1, 2, 4, 4/1. ZPP člen 76, 76/3, 76, 76/3. ZDSS-1 člen 48, 48/1, 48, 48/1.
kolektivni delovni spor - udeleženec - stavkovni odbor
Stavkovni odbor ne more biti udeleženec v postopku, saj lahko predlog za začetek postopka o zakonitosti stavke vložita le tisti, ki ima po zakonu pravico organizirati stavko, in tisti, zoper katerega je stavka organizirana. Stavkovni odbor ni takšen organ, saj je organ, ki mora napovedati stavko in jo tudi vodi, sklep o začetku stavke pa sprejme organ sindikata ali večina delavcev. Po določilu 3. odstavka 76. člena ZPP je sicer mogoče priznati lastnost stranke oziroma udeleženca tudi tistim oblikam združevanja, ki glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti stranke, zlasti če imajo premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo. Ker stavkovni odbor teh pogojev ne izpolnjuje, saj gre za ad hoc organ, katerega funkcija preneha z zaključkom stavke, ne more imeti statusa udeleženca v kolektivnem delovnem sporu in je sodišče prve stopnje predlog zoper njega utemeljeno zavrglo.
Po 10. čl. ZIZ v izvršilnem postopku ni dovoljena obnova postopka, razen če zakon ne določa drugače. Glede na to določbo je dovoljeno vložiti predlog za obnovo postopka zoper dajatveni del sklepa o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine (čl. 63 ZIZ) in v primeru vložitve nasprotne izvršbe (5. odst. 68. čl. ZIZ).
V primeru pripoznave tožbenega zahtevka mora tožnik povrniti toženi stranki njene pravdne stroške, če le-ta ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oz. na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari.
ZDR člen 88, 88. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17, 100, 17, 100.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (sodba VS RS opr. št. VIII Ips 492/2006 z dne 27.2.2007) je potrebno tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji 1. odstavka 88. člena izhajati iz določbe 17. člena SKPgd in upoštevati kriterije za izbiro tistega izmed delavcev, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi. Ker tožena stranka pri ugotavljanju poslovnega razloga - zmanjšanja potreb po delu enega veterinarskega tehnika, ni opravila ustrezne primerjave med delavci oziroma ni uporabila kriterijev iz kolektivne pogodbe, niso bili podani utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZOR člen 178, 178/2, 189, 189/3, 200, 178, 178/2, 189, 189/3, 200.
odgovornost pri nesreči - premikajoča motorna vozila - krivdna odgovornost - materialna škoda
Glede na različne možne vsebine leasing razmerij je zaključek, da je tožnica kot leasingojemalka že zaradi takšnega svojstva upravičena do škode na vozilu,ki se kaže v njegovi manjvrednosti, zmoten.
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 7, 14, 212, 7, 14, 212.
vezanost na sodbo kazenskega postopka
Kadar pravdno sodišče ne razpolaga s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, ki bi ga ob pogojih in v obsegu iz čl. 14 ZPP vezala, mora tožnik v pravdi zatrjevati in v skladu z materialnim pravom tudi dokazovati potrebne elemente odškodninske odgovornosti povzročiteljev.
Pri prehodu k drugemu delodajalcu zaradi prenosa dejavnosti na podlagi 73. člena ZDR ne gre za prenehanje delovnega razmerja, zato zoper obvestilo o prehodu k novemu delodajalcu, ki ga izda dosedanji delodajalec, delavec nima direktnega sodnega varstva po 3. odstavku 204. člena ZDR. V kolikor meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja, ali da krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, mora najprej pri delodajalcu zahtevati odpravo kršitve in šele potem zahtevati sodno varstvo pred delovnim sodiščem po 1. in 2. odstavku 204. člena ZDR.
Pri ugotavljanju invalidnosti gre za medicinsko strokovno vprašanje, ki ga na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije ugotavlja izvedenec, sodišče pa presoja skladnost njegovega mnenja s predloženimi dokazi. Ker je bilo v presojani zadevi na podlagi jasnega in skladnega izvedenskega mnenja mogoče ugotoviti, da pri tožnici ne gre za popolno izgubo delovne zmožnosti v smislu izgubljene sposobnosti za opravljanje organiziranega pridobitnega dela, temveč je kot invalid II. kategorije zmožna za opravljanje dela z omejitvami in v polovičnem delovnem času, je tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in ugotovitev obstoja invalidnosti I. kategorije neutemeljen.
Prevzemnik dela je dolžan dogovorjeno delo izvršiti po dogovoru in po pravilih stroke. Če mu slednja nalagajo opravo dela, ki sicer izrecno ni bila dogovorjena, mora opraviti tudi ta.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 24, 24/6.
odpravnina - redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - kolektivna pogodba
Četudi je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga po določbah ZDR, je upravičen do (višje) odpravnine po kolektivni pogodbi, saj njene določbe s sprejemom in uveljavitvijo ZDR niso bile razveljavljene.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Ker tožena stranka po izdaji pisne obdolžitve z vabilom na zagovor (ki se ga tožnik ni udeležil) ni izvedla ničesar novega v zvezi z očitanim ravnanjem, je izredna odpoved, ki je bila podana šele en mesec po pisni obdolžitvi, nezakonita.
ZJU člen 22, 22/2, 194, 195, 195/1, 195/2. ZObr člen 5, 5/1, 5/1-13, 15/1-14. ZRPJZ tabela 1. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih, Priloga 1A. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a.
javni uslužbenec - vojak - plača - količnik za izračun osnovne plače - imenovanje v naziv - napredovanje - razporeditev
V obravnavani zadevi ni šlo le za imenovanje v naziv podpolkovnika, ampak istočasno za imenovanje na novo dolžnost poveljnika, ki je više vrednotena od dolžnosti, na katero je bila tožeča stranka razporejena predhodno. Tožena stranka bi zato morala glede priznanja pravic tožeče stranke postopati, tako da bi najprej upoštevala odločbo o imenovanju na dolžnost poveljnika in plačni količnik, ki je v formaciji določen za to dolžnost, nadalje pa bi morala priznati že dosežena napredovanja za tri plačne razrede ter višji količnik za izračun osnovne plače.
Glede na definicijo invalidnosti po 60. čl. ZPIZ-1 je ocena invalidnosti in ocena, ali je podana zmanjšana delovna zmožnost, mogoča, ko je zdravljenje končano in ko so izvedeni vsi ukrepi medicinske rehabilitacije, zato do zaključka zdravljenja tožnik ne more uveljavljati pravic iz invalidskega zavarovanja.
invalidnost - nadomestilo za invalidnost - nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - poslabšanje invalidnosti
Tožena stranka je zaradi poslabšanja invalidnosti tožniku pravilno priznala pravico do nadomestila za invalidnost od prvega naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o ugotovljenem poslabšanju invalidnosti. Zaradi pravnomočnega priznanja nove pravice je prav tako utemeljeno odločila, da tožniku preneha pravica do nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, ki mu je bila priznana s predhodno odločbo.
tožba na izključitev družbenika iz družbe - odsvojitev poslovnega deleža med pravdo - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija
Razlogi, na podlagi katerih je mogoče doseči izključitev družbenika iz družbe izvirajo iz družbenikove osebne sfere, iz njegovih osebnih škodljivih ravnanj do drugih družbenikov ali v razmerju do družbe. To pravico pa lahko uveljavlja prizadeti družbenik le v razmerju do drugega družbenika in le dokler ima ta status družbenika. V trenutku, ko pa oseba, zoper katero se tak zahtevek uveljavlja nima več statusa družbenika, takemu zahtevku ni več mogoče ugoditi, saj je že pojmovno nemogoče iz družbe izključiti osebo, ki ni več družbenik.