ZDR člen 86, 86/2, 110, 110/1, 86, 86/2, 110, 110/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - obrazložitev odpovedi
Za presojo utemeljenosti izredne odpovedi je odločilno, da se tožena stranka tako v pisni obdolžitvi kot v pisni odpovedi ni v ničemer sklicevala na obstoj interesov obeh strank, ki bi pomembno vplivali na medsebojna razmerja, zaupanje in nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja. Tega tudi v postopku pred sodiščem ni zatrjevala ali dokazovala, kar pomeni, da niso bili izkazani vsi predpisani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Po 10. čl. ZIZ v izvršilnem postopku ni dovoljena obnova postopka, razen če zakon ne določa drugače. Glede na to določbo je dovoljeno vložiti predlog za obnovo postopka zoper dajatveni del sklepa o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine (čl. 63 ZIZ) in v primeru vložitve nasprotne izvršbe (5. odst. 68. čl. ZIZ).
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 7, 14, 212, 7, 14, 212.
vezanost na sodbo kazenskega postopka
Kadar pravdno sodišče ne razpolaga s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, ki bi ga ob pogojih in v obsegu iz čl. 14 ZPP vezala, mora tožnik v pravdi zatrjevati in v skladu z materialnim pravom tudi dokazovati potrebne elemente odškodninske odgovornosti povzročiteljev.
Dobroverni posestnik je tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti kot svojo. Nedobrovernost je dolžan dokazati nasprotni udeleženec glede na to, da se dobrovernost domneva. Tisti, ki trdi, da je v dobri veri ne sme vedeti ali ne more vedeti, da ni lastnik, saj se dobra vera nanaša na mišljenje glede njegove pravice. Tožnik ves čas zatrjeval in navajal, da je žena pridobila lastninsko pravico po očetu, torej je tožnik ves čas vedel, da je ta parcela last žene in je izvrševal posest ne da bi bil prepričan o tem, da je lastnik. Dobroverni posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari. Vprašanje dobrovernosti priposestvovalca se nanaša na njegovo mišljenje glede njegove lastninske pravice. Tega pa tožnik ni niti zatrjeval niti dokazal, zato na nepremičnini tudi ni mogel pridobiti lastninske pravice.
ZOR člen 178, 178/2, 189, 189/3, 200, 178, 178/2, 189, 189/3, 200.
odgovornost pri nesreči - premikajoča motorna vozila - krivdna odgovornost - materialna škoda
Glede na različne možne vsebine leasing razmerij je zaključek, da je tožnica kot leasingojemalka že zaradi takšnega svojstva upravičena do škode na vozilu,ki se kaže v njegovi manjvrednosti, zmoten.
Pri ugotavljanju invalidnosti gre za medicinsko strokovno vprašanje, ki ga na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije ugotavlja izvedenec, sodišče pa presoja skladnost njegovega mnenja s predloženimi dokazi. Ker je bilo v presojani zadevi na podlagi jasnega in skladnega izvedenskega mnenja mogoče ugotoviti, da pri tožnici ne gre za popolno izgubo delovne zmožnosti v smislu izgubljene sposobnosti za opravljanje organiziranega pridobitnega dela, temveč je kot invalid II. kategorije zmožna za opravljanje dela z omejitvami in v polovičnem delovnem času, je tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in ugotovitev obstoja invalidnosti I. kategorije neutemeljen.
Pri prehodu k drugemu delodajalcu zaradi prenosa dejavnosti na podlagi 73. člena ZDR ne gre za prenehanje delovnega razmerja, zato zoper obvestilo o prehodu k novemu delodajalcu, ki ga izda dosedanji delodajalec, delavec nima direktnega sodnega varstva po 3. odstavku 204. člena ZDR. V kolikor meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja, ali da krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, mora najprej pri delodajalcu zahtevati odpravo kršitve in šele potem zahtevati sodno varstvo pred delovnim sodiščem po 1. in 2. odstavku 204. člena ZDR.
ZIZ člen 59, 59/1, 59, 59/1. ZPP člen 320, 320/2, 320, 320/2.
pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pravnomočnost sklepa o ugovoru - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka - vročitev odločbe sodišča prve stopnje - učinek pravnomočne odločbe nasproti strankam
Sklep ima nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročen. To pomeni, da prej omenjeni sklep Višjega sodišča v K. zoper tožečo stranko ni mogel učinkovati preden ji je bil vročen in je šele od tedaj dalje lahko tekel tridesetdnevni rok za vložitev tožbe po 59. čl. ZIZ.
Eventualna maksima iz določbe čl. 286 ZPP velja za navajanje dejstev in dokazov, če pa ima sodišče v spisu v procesnem gradivu znana odločilna dejstva, da lahko ta ugovor preveri, ga mora obravnavati in o njem odločiti, saj ugovor zastaranja lahko toženka poda vse do konca glavne obravnave. To je materialno procesni ugovor, saj se nanaša na utemeljenost tožbe, presoja utemeljenosti takega ugovora pa je vezana na konkretna dejstva, odločilna za ugotavljanje pričetka teka zastaranja, ta pa so že bila izkazana do konca prve glavne obravnave.
Eden imed pogojev za izvršbo po 229. členu ZIZ je,d a dolžnik iz izvršilnega naslova ponovno moti posest upnikov na način, ki se v bistvu ne razlikuje od prejšnjega motenja.
pravdna stranka - neobstoječa stranka - sodni register
Sklep sodišča prve stopnje je bilo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti, ker je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka, saj je na podlagi izpiska iz registra pritožbeno sodišče ugotovilo, da predlagajoča stranka - upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni več obstajal. Neobstoječa stranka pa ne more vlagati predloga za izvršbo niti voditi izvršilnega postopka, niti ne more in ne sme odvetnik voditi postopka po pooblastilu neobstoječe stranke, saj takšnega pooblastila ne more biti.
invalidnost - nadomestilo za invalidnost - nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - poslabšanje invalidnosti
Tožena stranka je zaradi poslabšanja invalidnosti tožniku pravilno priznala pravico do nadomestila za invalidnost od prvega naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o ugotovljenem poslabšanju invalidnosti. Zaradi pravnomočnega priznanja nove pravice je prav tako utemeljeno odločila, da tožniku preneha pravica do nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, ki mu je bila priznana s predhodno odločbo.
Glede na definicijo invalidnosti po 60. čl. ZPIZ-1 je ocena invalidnosti in ocena, ali je podana zmanjšana delovna zmožnost, mogoča, ko je zdravljenje končano in ko so izvedeni vsi ukrepi medicinske rehabilitacije, zato do zaključka zdravljenja tožnik ne more uveljavljati pravic iz invalidskega zavarovanja.
tožba na izključitev družbenika iz družbe - odsvojitev poslovnega deleža med pravdo - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija
Razlogi, na podlagi katerih je mogoče doseči izključitev družbenika iz družbe izvirajo iz družbenikove osebne sfere, iz njegovih osebnih škodljivih ravnanj do drugih družbenikov ali v razmerju do družbe. To pravico pa lahko uveljavlja prizadeti družbenik le v razmerju do drugega družbenika in le dokler ima ta status družbenika. V trenutku, ko pa oseba, zoper katero se tak zahtevek uveljavlja nima več statusa družbenika, takemu zahtevku ni več mogoče ugoditi, saj je že pojmovno nemogoče iz družbe izključiti osebo, ki ni več družbenik.
V primeru spremembe delodajalca ne gre za prenehanje delovnega razmerja, zato ni dopustno direktno sodno varstvo na podlagi 3. odstavka 304. člena ZDR. V kolikor delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali da krši pravice iz delovnega razmerja, mora najprej pisno zahtevati odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti, šele nato pa lahko v določenem roku zahteva sodno varstvo.
pooblaščenec - odvetnik - prenehanje opravljanja dejavnosti
Pooblastilo ne preneha, če pooblaščenec, ki je odvetnik, preneha opravljati dejavnost iz kakršnegakoli razloga. To dejstvo namreč ne pomeni, da bi pooblaščenec izgubil svojo poslovno in s tem pravdno sposobnost. Ostane pooblaščenec še naprej in izgubi le tista upravičenja iz pravdnega pooblastila, za katera mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, izrecno pooblastilo. Če stranka pooblastila ne prekliče, oziroma če ga sam ne odpove, mora še naprej postopati kot pooblaščenec, ki ni odvetnik, in mu mora sodišče vročati vsa pisanja in tudi vabila na naroke.
ZDR člen 88, 88. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17, 100, 17, 100.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (sodba VS RS opr. št. VIII Ips 492/2006 z dne 27.2.2007) je potrebno tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji 1. odstavka 88. člena izhajati iz določbe 17. člena SKPgd in upoštevati kriterije za izbiro tistega izmed delavcev, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi. Ker tožena stranka pri ugotavljanju poslovnega razloga - zmanjšanja potreb po delu enega veterinarskega tehnika, ni opravila ustrezne primerjave med delavci oziroma ni uporabila kriterijev iz kolektivne pogodbe, niso bili podani utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi.