najem poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe - nalog za izpraznitev poslovnih prostorov - odpovedni rok - odločitev sodišča o tožbenem zahtevku
Pravne posledice odpovedi najemne pogodbe kot enostranske izjave najemodajalca, da prekine pravno razmerje, niso nastopile šele s pravnomočnostjo sodbe, pač pa z iztekom odpovednega roka, ki je bil z najemno pogodbo določen v trajanju 30 dni. Toženka je od tedaj dalje uporabljala tožnikov poslovni prostor brez pravne podlage.
OZ člen 239, 239/1, 239/2, 243, 243/1, 239, 239/1, 239/2, 243, 243/1.
kršitev pogodbenih obveznosti - poslovna odškodninska odgovornost - škoda - zmanjšanje vrednosti nepremičnine
Toženec je s tem, ko je po sklenitvi pogodbe povečal število stanovanjskih enot v soseski, kršil kupoprodajno pogodbo, in sicer da bo soseska zgrajena in urejena v skladu z enotnim dovoljenjem za gradnjo. Tožnik je kršil pogodbene obveznosti, kar je predpostavka za obstoj poslovne odškodninske odgovornosti.
Višina škode ni zgolj rezultat računske operacije.
OZ člen 340, 341, 341/1, 352, 352/1, 340, 341, 341/1, 352, 352/1.
zastaranje - pretrganje zastaranja
Delno plačilo odškodnine tožniku s strani zavarovalnice, pri kateri je bilo proti odgovornosti zavarovano vozilo, ki je prometno nesrečo povzročilo, ne pretrga zastaranja terjatve tožnika nasproti toženi stranki. Ne gre za pripoznavo in s tem do pretrganja zastaranja s poravnalno ponudbo pooblaščenke tožene stranke.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – obstoj predpostavk – nenadomestljiva škoda – bodoča grozeča sila
Za izpolnitev pogoja iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, da se prepreči uporaba sile, ne zadošča že vzdrževanje protipravnega stanja v zvezi z nepremičnino, v kateri naj bi bile premičnine, ki so predmet zahtevka. Teorija in sodna praksa ravno nasprotno poudarjata, da se izraz „uporaba sile“ ne nanaša na silo, ki je podana ob že izvršenem nasilnem dejanju, ampak je upoštevna le bodoča grozeča sila.
URS člen 14, 23, 25, 26, 14, 23, 25, 26. OZ člen 131, 179, 131, 179. EKČP člen 6, 13, 41.
varstvo ustavnih pravic - pravica do sojenja v razumnem roku - sojenje v nerazumnem roku - pravno priznana škoda - duševne bolečine - kršitev osebnostnih pravic
Pred uveljavitvijo ZVPSBNO je imela prizadeta oseba v primeru kršitve ustavnih pravic na voljo tožbo za plačilo odškodnine neposredno na podlagi 26. člena URS.
Sodna praksa v tovrstnih odškodninskih primerih obveznost povračila škode presoja na podlagi splošnih načel odškodninskega prava (II Ips 333/2004), torej na določbo 179. člena OZ, ki ureja pravno priznano škodo za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic.
Rok izpolnitve zadnjega dela obveznosti plačila sta pravdni stranki jasno dogovorili: 3 dni po predaji dokumentacije in podpisanem zapisniku o dokončanju del. Tožeča stranka, ki ni niti zatrjevala, da bi svojo obveznost z izročitvijo dokumentacije izpolnila oz. da bi ta njena obveznost prenehala na drug način, plačila preostanka dogovorjenega zneska od tožene stranke(še) ne more zahtevati. Zadržanje plačila do odprave napak, ki ga omogoča 66. člen PGU, je mogoče le takrat, ko bi tožena stranka že bila dolžna izpolniti svojo obveznost (ko bi torej terjatev tožeče stranke že dospela). Tudi zahtevek na znižanje plačila, ki je samostojen zahtevek naročnika iz naslova podjemnikove odgovornosti za napake, ne more nadomestiti obveznosti tožeče stranke, da izpolni svojo obveznost tako, kot se glasi. Dokler tožeča stranka svoje obveznosti izročitve dokumentacije ne bo izpolnila, tudi ne more zahtevati plačila, ne glede na to, ali bi bilo to morebiti lahko nižje zaradi ugotovljenih, a neodpravljenih napak.
V pravdnem postopku je res uveljavljeno načelo, da sodišče pravo pozna po uradni dolžnosti (iura novit curia) in se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožeča stranka. To pa ne pomeni, da sodišče ni vezano na razpravno načelo, katerega okvir dajejo prav trditve tožeče stranke. Trditvene podlage sodišče ne sme črpati iz predloženih dokazov, ki so namenjeni le potrjevanju že zatrjevanih dejstev in ne njihovemu nadomeščanju. Tožeča stranka, ki je zatrjevala le, da tožena stranka ni izpolnila svojih obveznosti iz pogodbe z dne 15.09.2004, pa ni ponudila nobene druge trditvene podlage, iz katere bi sodišče lahko ugotavljalo, ali je njen tožbeni zahtevek v preostanku (višini 5.859,76 EUR) utemeljen.
nujna pot - višina denarnega nadomestila za nujno pot - merila za določanje denarnega nadomestila za nujno pot
Pravnorelevantna merila za določanje denarnega nadomestila so po sodni praksi poleg škode, ki nastaja za obremenjeno nepremičnino, in zmanjšanja vrednosti obremenjene nepremičnine tudi število subjektov, ki uporabljajo takšno pot.
Z dnem uveljavitve ZSKZ (11.3.1993) so kmetijska zemljišča, ki niso bila olastninjena po drugih zakonih, postala last Republike Slovenije. Vknjižba pravic se dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj pravice, katere vknjižba se predlaga (3. točka 1. odst. 40. člena ZZK-1). Za ugotovitev obstoja pravice je zato vedno pasivno legitimirana oseba, ki je vknjižena kot lastnik v zemljiški knjigi (zemljiškoknjižni lastnik), to pa je v obravnavanem primeru Republika Slovenija in ne tožena stranka. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS sicer res upravlja in razpolaga s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, ki so last RS, v postopku ugotavljanja lastninske pravice pa ni stvarno legitimiran.
Za izbrisno tožbo je aktivno legitimirana tudi oseba, katere pravice ne nepremičninah so bile prizadete, čeprav še ni bila vknjižena v zemljiški knjigi. Tožba zato ni nesklepčna, če tožeča stranka ne zatrjuje, da je bila pred vpisom toženih strank sama vpisana v zemljiški knjigi.
Če tožeča stranka zatrjuje svojo lastninsko pravico in kršenje njenih materialnopravnih pravic zaradi izvedene vknjižbe, mora biti iz trditvene podlage jasno, na katerih osnovah temelji njena lastninska pravica, sicer tožba ni sklepčna.
izvršilni naslov - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor stvarne in krajevne pristojnosti slovenskega sodišča - dolžnik tuja pravna oseba
Posebnost tega postopka se kaže v dejstvu, da je dolžnik tuja pravna oseba, ki nima sedeža na območju Republike Slovenije in njena domicilna država ni članica Evropske unije - EU. Zato je sodišče prve stopnje, po prejemu dolžnikovega ugovora, v okviru katerega je slednji postavil tudi ugovor stvarne in krajevne pristojnosti slovenskega sodišča, pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji, presojalo z uporabo določb Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP - glede postavljenega ugovora - člen 53 ZMZPP).
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Ker je tožena stranka v sodnem postopku dokazala, da so bile potrebe po delu začasno povečane, saj je začela s proizvodnjo novih izdelkov in je zato potrebovala razvoj novih tehnologij, je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zakonito.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja - obseg povračila
Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-22/99 z dne 2.12.1999 v 12. točki navedlo, da je izpodbijana določba (2. odst. 72. člena ZDen) podlaga za uveljavljanje zahtevkov zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja od uveljavitve ZDen dalje.
Stališče, zastopano v judikatu II Ips 218/97, ni ustaljena sodna praksa, kar potrjuje stališče v sodbi Vrhovnega sodišča RS, II Ips 412/2001 z dne 25.4.2002, kjer je sodišče navedlo, da mora tožena stranka vrniti koristi, ki jih je imela, kako bo tožnik napovedal svoj dohodek in kakšne prispevke bo moral plačati, pa je odvisno od razmerja med njim in državnimi organi.
Nasprotno tožbo mora sodišče obravnavati skupaj z glavno tožbo le v primeru, ko je to nujno zaradi materialnopravne obravnave celotnega spora.
Toženec si je brezpravno in proti volji tožnika obdržal celotno kupnino za obveznice, ki jih je prejel kot skrbnik za posebne primere v denacionalizacijskem postopku. Upnikova terjatev zato ne more prenehati s pobotom.
Dolžnik zastavljene terjatve, ki je bil obveščen o njenem odstopu, lahko svojo obveznost veljavno izpolni samo zastavnemu upniku, obstoj ali prenehanje zavarovane terjatve na to ne vpliva.
Zastavni dolžnik (odstopnik) ni aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevkov proti dolžniku zastavljene terjatve.
ZD člen 214, 214/2, 214/3, 214, 214/2, 214/3. ZPP člen 365, 365/1, 365, 365/1.
sklep o dedovanju - dopolnilni sklep - sporazum o delitvi zapuščine - dedni dogovor - delitev zapuščine - nedovoljena pritožba
Ker je predmet izpodbijanja s pritožbo lahko le sodna odločitev, v izpodbijanem sklepu vsebovani dedni dogovor pa ni sodna odločitev, je pritožba nedovoljena.
ZOR člen 399, 401, 1001, 1001/2. OZ člen 376. OZ-A.
izbrisana družba – uveljavljanje zahtevka zoper družbenike – zadržanje teka roka – poroštvena izjava – oderuška pogodba – pogodbene obresti – omejitev teka obresti
Obresti, ki so do uveljavitve OZ dosegle ali presegle glavnico, z dnem njegove uveljavitve prenehajo teči. Če so nehale teči, ne morejo pričeti teči znova niti po uveljavitvi OZ-A dne 22.5.2007.
Preživnina za mladoletnega otroka se določi v denarju, zato ni mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da ima oče, razen preživnine, še druge izdatke za otroka.