OZ člen 199, 200, 204. SPZ člen 115, 116, 117, 118, 119.
stroški upravljanja – nujna gestija
Nujna gestija pomeni izjemo od načelnega nevmešavanja v tuje zadeve, zato mora biti presoja o danih pogojih za uporabo pravil o nujni gestiji zožujoča. Pojem stroškov upravljanja, katere tožeča stranka kot upravnik zaračunava daljše časovno obdobje, tako ne sodi v pojem nujne gestije.
Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnost člen 20, 20/2, 20/2-2.
jubilejna nagrada – delovna doba – nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Pri odločanju o pravici do jubilejne nagrade je potrebno upoštevati tudi delovno dobo, ko je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki pred nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja (ki je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo), ne glede na to, da se je v času sodnega spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja z namenom zmanjšanja škode za določen čas zaposlila pri drugem delodajalcu (nato pa se je vrnila na delo k toženi stranki).
ZGD člen 416. ZN člen 48. OZ člen 55, 55/1. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 16, 17. InsO paragraf 80, 81.
pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - predpisana obličnost - ničnost pogodbe - učinkovanje posledic začetka stečajnega postopka - razpolaganje s predmetom stečajne mase
416. čl. ZGD predpisuje obliko notarskega zapisa za vsakršno odsvojitev poslovnega deleža, ne zgolj za njegovo prodajo.
ZPP člen 141, 141/3, 141/4, 142/5. ZIZ člen 42, 42/3.
fikcija vročitve – pomota v imenu
Ko je sodišče na pošiljki kot naslovnika opredelilo toženo stranko z imenom, ki vsebuje polno ime, kot je navedeno v sodnem registru, zgolj zamenjava dveh črk v opredelitvi kratice, ki je sestavni del imena, ne predstavlja takega odmika od registriranega imena, ki bi ustvarjal vtis, da gre za drug pravni subjekt in ne za toženo stranko.
Menica po vpogledu je plačljiva, kakor hitro se predloži. Predložiti pa jo je treba v plačilo v enem letu od dneva izdaje. Ker je torej tožeča stranka kot imetnica menice zamudila predložiti menico akceptantu v plačilo v enoletnem roku, je izgubila vse svoje pravice iz tega naslova do vseh podpisnikov menice, razen do akceptanta.
ZGD člen 134, 136, 139, 394, 134, 136, 139, 394. ZSReg člen 8, 8. ZIZ člen 25, 38, 38/5, 38/6, 25, 38, 38/5, 38/6. ZGD-1 člen 133, 135, 138, 425, 133, 135, 138, 425.
izvršilni stroški dolžnika - neutemeljeno povzročeni stroški - sodni register - izbris komanditne družbe iz sodnega registra - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - komanditist - publicitetno načelo
Ker dejstvo, da prva dolžnica za obveznosti družbe ne odgovarja, izhaja iz sodnega registra, se upnica ne bi mogla sklicevati, da za to ni vedela (8. člen ZSReg), pravno nepomembno pa je sklicevanje na stanje sodnega registra, češ da izjava o izstopu iz družbe ni bila nikjer javno evidentirana. Iz navedenih razlogov je upnica dolžnici neutemeljeno povzročila stroške ugovornega postopka.
SPZ člen 43, 43/2, 266, 269, 269/2. ZTLR člen 28, 28/4. ODZ paragraf 1460. OZ člen 82, 82/2.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - pogoji za priposestovanje - dobrovernost - sprememba zakonodaje
Če so se pogoji za priposestvovanje iztekli pred 1.1.2003, je treba pri odločanju uporabiti določila ZTLR. Po 266. čl. SPZ ostanejo stvarne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo SPZ (1.1.2003), v veljavi z vsebino, kot jo določa SPZ. To velja tudi za stvarne pravice, pri katerih se pogoji za pridobitev spreminjajo. Priposestvovalna doba in pogoj za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja pa so se s SPZ glede na prejšnjo ureditev spremenili.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - dobrovernost - superficies solo cedit - priposestvovanje
Osnovni pogoj za uporabo pravnega pravila paragrafa 418 ODZ je, da je graditelj v dobri veri, da torej ne ve, da gradi na tujem svetu. Če se sklicuje na dogovor, originarne pridobitve ni. Lastninska pravica na podlagi dogovora (pogodbe) se pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo.
Tisti, ki je vedel, da gradi na tujem zemljišču, ne more postati dobroveren, čeprav se lastnik gradnji ni uprl.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055802
SPZ člen 66. ZTLR člen 14. OZ člen 190, 198. ZPP člen 212, 243, 247.
solastnina - pravica solastnika - uporaba tuje stvari v svojo korist - dokazovanje - izvedenec
Če solastnik stvar uporablja v večjem obsegu, kot znaša njegov delež, ima lahko proti tistemu, ki je njegovo stvar uporabil v svojo korist, obogatitveni zahtevek za povrnitev koristi od uporabe te stvari. Predpostavke zanj so toženčeva obogatitev in tožnikovo prikrajšanje, poleg tega pa še vzročna zveza med njima in odsotnost pravnega temelja zanjo (180. in 190. člen OZ). Tožnikovo prikrajšanje mora biti konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, če od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek na podlagi neopravičene obogatitve.
Kadar je za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, izvede dokaz z izvedencem. Zaslišanje lečečega zdravnika o bolezenskem stanju tožnika takega dokaza ne more nadomestiti. Zaradi zagotovitve objektivnosti in nepristranskosti zdravnik, ki je sodeloval pri tožnikovem zdravljenju, ne more biti izvedenec, pač pa le neodvisni strokovnjak.
postopek za ureditev meje - prepozna dopolnitev pritožbe - dodelitev statusa nasprotnega udeleženca - prijava udeležbe formalnega udeleženca - ustavitev postopka
Meja je črta, ki ločuje dve sosednji stikajoči se zemljiški parceli. Za mejni spor gre takrat, ko se dva mejaša prepirata o tem, ali določen pas zemljišča pripada k eni ali k drugi od dveh stikajočih se parcel. Če spornega pasu med dvema sosednjima zemljiščema ni, ne more iti za mejni spor. Prijava udeležbe v nepravdni postopek je stvar svobodne odločitve potencialnega formalnega udeleženca, zato lahko predlagatelj nekoga "prisili" v udeležbo le, v kolikor zoper njega vloži predlog.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0058505
ZIZ člen 13, 13/1, 13/2, 17, 17/2, 42b, 71, 71/1. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o priznanju in izvršitvi sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1.
izvršitev tuje sodne odločbe - evropski izvršilni naslov - razglasitev izvršljivosti - potrdilo o izvršljivosti - nesporni zahtevek - eksekvatura
Pravno zmotno je stališče upnika, da za izvršitev sodne odločbe, ki jo je izdalo italijansko sodišče, zadošča predložitev sodbe oz. sodne odredbe v prevodu v slovenskem jeziku. Na podlagi Bruseljske uredbe I bi moral namreč najprej pri pristojnem okrožnem sodišču doseči razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe, nato pa bi lahko na podlagi tuje sodne odločbe s potrdilom o izvršljivosti v skladu z Bruseljsko uredbo I predlagal izvršbo zoper dolžnika.
Na priloženem obrazcu ni izpolnjena rubrika pod točko št. 8, s katero bi bilo potrjeno, da je izdana sodba v zvezi z nespornim zahtevkom na podlagi člena 3 (1) UEIN, zato te uredbe ni mogoče uporabiti.
Če stranka po opominu sodišča poravna vse naložene obveznosti glede plačila sodne takse, sodišče pa naknadno ugotovi, da taksa še vedno ni v celoti poravnana, ni mogoče ustaviti postopka iz razloga, ker sodna taksa ni plačana.
Če je v izreku navedena tako dolžina kot širina ustanovljene nujne poti, identifikacija parcele, po kateri le-ta poteka, ter je podano glede njenega natančnejšega poteka sklicevanje na sicer po tej trasi že obstoječo pot, ki je hkrati edina že obstoječa pot od javne ceste preko navedenih nepremičnin do nepremičnine predlagateljev, je potek ustanovljene nujne poti dovolj natančno in enoznačno opredeljen.
Skupaj z opisanim potekom nujne poti po že obstoječi poti, s katerim se skica o poteku nujne poti, ki je sestavni del sklepa, sklada in dopolnjuje, je potek ustanovljene nujne poti dovolj natančno opredeljen.
Načelna prepoved ustanovitve nujne poti skozi ograjena dvorišča ni absolutna, saj je potrebno v vsakem primeru posebej ob upoštevanju načela sorazmernosti tehtati interese lastnika zemljišča, ki nujno pot potrebuje, in lastnika potencialnega služečega zemljišča, po katerem naj bi nujna pot potekala.
ZTLR člen 36, 36. ZD člen 132, 132/1, 141, 213, 213/4, 213/5, 132, 132/1, 141, 213, 213/4, 213/5. ZPP člen 196, 196. SPZ člen 41, 41.
zapuščinski postopek - obseg zapuščine - napotitev na pravdo - sklep o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa - dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - sosporniki - enotni sosporniki - nujni sosporniki - pasivna legitimacija
Kljub pravnomočni odločitvi o dedovanju zapuščine tožnik kot dedič, kolikor je tak zahtevek uveljavljal že v zapuščinskem postopku, s tožbo lahko zahteva izročitev zapuščine, ki mu pripada iz naslova dedovanja. Tožnik zahteva vzpostavitev takšnega stanja, kakršnega je pridobil s smrtjo zapustnika (torej uskladitev dejanskega stanja s pravnim).
Pobotni ugovor ni nasprotni tožbeni zahtevek in ga zato v stroškovnem smislu, v skladu s prevladujočo sodno prakso, tudi ni mogoče obravnavati pri ugotavljanju deleža pravdnega uspeha.
ZOZP člen 38, 41, 38, 41. ZPP člen 212, 214, 214/1, 212, 214, 214/1.
navajanje dejstev in dokazov - trditveno in dokazno breme - sporno dejstvo - nesporno dejstvo - substancirano prerekanje - dokazovanje
Splošna dikcija da 'stranka prereka navedbe tožene stranke, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja' v skladu z uveljavljeno sodno prakso ne predstavlja konkretiziranega zanikanja dejstva; dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, pa se štejejo za priznana.
pridobitev lastninske pravice – solastna nepremičnina – adaptacija – gradnja na tujem svetu – izločitev dela zapuščine
Solastnik na podlagi izvršenih adaptacij pridobi večji delež na nepremičnini le, če je med njimi obstajal dogovor o večjem solastniškem deležu. Soglasje ostalih solastnikov za adaptacijo ne zadostuje.
Lastninsko pravico na podlagi pravila o gradnji na tujem svetu (25. čl. ZTLR) je mogoče pridobiti, če gre za nov del objekta ali za spremenjeno identiteto zgradbe. Za gradnjo na tujem svetu, kjer bi bil odločilen obseg vlaganj, pa ne gre v primeru obnavljanja hiše, katere solastnik je vlagatelj.
Zatrjevanje, da je tožnica z zapustnikom živela v isti hiši in da se je z njim dobro razumela, ne predstavlja skupnega življenja z zapustnikom, na podlagi katerega bi lahko zahtevala izločitev dela premoženja na podlagi 32. čl. ZD.
ZST člen 6, 6/1-3, 6, 6/1-3. ZPP člen 105a, 105a/3, 343/2, 105a, 105a/3, 343/2.
stroški postopka - sodne takse - postopek s pritožbo - procesna predpostavka za obravnavo pritožbe - dokazilo o plačilu - pravočasnost plačila
Iz pojasnila banke izhaja, da je tožnik nalog za plačilo sodne takse oddal zadnji dan plačilnega roka ob 21.10 uri izven urnika plačilnega prometa banke. Izrecno je bil zato opozorjen, da bo nalog izvršen naslednji delovni dan in se je strinjal s prevalutacijo naloga, saj sicer banka naloga ne bi izvedla. Tožnik se po oceni pritožbenega sodišča zato ne more sklicevati, da je plačilo sodne takse opravil pravočasno, saj je bil seznanjen, da to ne bo izvedeno v roku, ki ga je za plačilo sodne takse določilo sodišče.