dvojna prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice
Kadar je v primeru dvojne prodaje nepremičnine izkazana dobroverna posest prvega kupca in slaba vera vknjiženega drugega kupca, ima prvi kupec zoper nedobrovernega drugega kupca zahtevek, da mu izroči zemljiškoknjižno listino, ki mu bo omogočila vknjižbo lastninske pravice.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok - zaslišanje strank - opravičljiva zamuda
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje stranka ne more uveljavljati napak, za katere trdi, da jih je zagrešilo sodišče prve stopnje.
Najpomembnejše pravilo pri izvedbi dokaza z zaslišanjem strank je zahteva, da se morata zaslišati obe stranki. To velja tudi v primeru, če je predlagano le zaslišanje ene od pravdnih strank. ZPP namreč pozna le dokaz z zaslišanjem strank in ne pozna dokaza z zaslišanjem le ene stranke. Sodišče se lahko opre na izpovedbo ene stranke le v primerih, ki so urejeni v 258. členu ZPP.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 43, 43/3. ZEN člen 8.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje dela nepremičnine – oblikovanje tožbenega zahtevka – katastrski elaborat – sodna pristojnost – upravna zadeva – načelo prepovedi reformatio in peius
Tožnika sta zahtevala ugotovitev pridobitve lastninske pravice (s priposestvovanjem) na delu parcele 3185/1 k.o. …, in sicer v tistem delu, ki je v elaboratu, na podlagi katerega bo geodetska uprava evidentirala spremembo parcelacije, označen oziroma določen z (rezervirano) parcelno številko 3185/5 k.o. ... . Tako bi morala tožnika tudi oblikovati tožbeni zahtevek. Izdelava elaborata predstavlja podlago za tehnično izvedbo sodbe in strokovno podlago za postopek evidentiranja sprememb. V elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodbe mora biti prikazano obstoječe stanje in predlog sprememb, ki se evidentirajo (2. odst. 8. člena ZEN).
odgovornost za prekršek – eventualni naklep – vožnja pod vplivom alkohola – smiselna uporaba določb Kazenskega zakonika
Sodišče prve stopnje je odločilna dejstva glede očitanega prekrška pravilno ugotovilo, je pa po oceni sodišča druge stopnje napačno presodilo stopnjo odgovornosti obdolženke. Obdolženka je glede na ugotovljeno količino alkohola v njenem organizmu (najmanj 0,70 mg/l) očitno popila tolikšno količino alkohola, da se je brez dvoma zavedala, da zaradi tega lahko nastane prepovedana posledica (vožnja pod vplivom alkohola), pa je privolila, da taka posledica nastane. Zato ji ni mogoče očitati le zavestno malomarnost, kot je to storilo sodišče prve stopnje, temveč eventualni naklep.
zapuščinski postopek - popravni sklep - stroški postopka
Pritožnikovi stroški, ki so nastali zaradi njegovega predloga za izdajo popravnega sklepa, so izdatki, ki so nastali zaradi izvedenega zapuščinskega postopka. ZD izrecno določa, da takšne stroške trpi sama stranka.
napotitev na pravdo - vezanost na napotitveni sklep - litispendenca
Tožnik je sicer v roku, določenem v napotitvenem sklepu, vložil tožbo, vendar ne tako, kot ga je napotilo nepravdno sodišče, ampak je zahteval ugotovitev izključne lastninske pravice le na eni parceli, pripisani k vložni št. 96 k.o. ... Tožnik je tako v pravdi zahteval prav to, o čemer že teče nepravdni postopek - ugotovitev in pridobitev izključne lastninske pravice na delu nepremičnine, ki je predmet razdružilnega postopka, kar pa ni dopustno (tretji odstavek 189. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
ZVCP člen 23, 32, 32/2, 33, 33/1, 33/1-1, 23, 32, 32/2, 33, 33/1, 33/1-1. OZ člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 179, 154, 154/1, 154/2, 154/3, 179.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prostovoljno zavarovanje ao-plus - izključna odgovornost - deljena odgovornost - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov
Medsebojno konkurenco objektivnih odgovornosti za škodo, nastalo pri nesreči premikajočih se motornih vozil, urejajo določbe 1.-3. odst. 154. čl. OZ. Le-te postavljajo kriterije za delitev odgovornosti, in sicer v prvi vrsti krivdo posameznih udeležencev nesreče, poleg tega pa se (predvsem v literaturi in sodni praksi) poudarja še stopnja nevarnosti obratovanja, ki izhaja iz posameznega vozila (teža, velikost, trdnost, itd.).
Eventualno (podredno) je mogoče kumulirati le različne tožbene zahtevke. Ko gre za t. im. vključene zahtevke (en zahtevek je vsebovan v drugem), je predmet odločanja le višji (strožji) tožbeni zahtevek, ki vključuje nižjega (milejšega).
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da je imela naročeno prepošiljanje pošiljk iz naslova, kjer ima sedež, na naslov, kamor je preselila svojo poslovno enoto. ZPP namreč jasno določa, da se subjektu vpisa v sodni register vroča na naslovu, navedenem v registru. Glede na to, da je vročevalec obvestilo o prispelem pismu pustil na vratih na naslovu, kjer ima tožena stranka sedež, je bila vročitev opravljena pravilno.
ZD člen 142, 142. ZPP člen 339, 339/2-14, 458, 458/1, 339, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi - pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka - odgovornost za zapustnikove dolgove
Nezadostna, nerazumljiva ali protislovna obrazložitev sodbe bi lahko pomenila postopkovno kršitev, če sodbe zaradi tega ne bi bilo mogoče preizkusiti. V obravnavanem primeru ni tako, saj je sodišče prve stopnje za svojo odločitev navedlo zadosti izčrpne in prepričljive razloge, ki so tudi pravilni in zakoniti.
Skladno z določbo 5. člen ZJC morajo biti pločniki vzdrževani tako, da jih tudi ob slabih vremenskih razmerah lahko varno uporabljajo vsi uporabniki, ki so jim namenjeni, torej tudi pešci. Sodišče prve stopnje je o poledenelosti pločnika pravilno sklepalo na podlagi zaslišanih prič in je neutemeljeno toženkino zatrjevanje, da ni ravnala v nasprotju s potrebno strokovno skrbnostjo.
odškodninska odgovornost - sokrivda - kolesarska nesreča - delo izvedenca – izvedenec – sodelovanje stranke pri aktivnostih izvedenca
Ker je stranka sodelovala pri ogledu kraja nesreče, ji ni kršena pravice do izjave, če je na tem ogledu izvedenec upošteval podatke o mestu krvavega madeža, ki so mu jih posredovale tretje osebe.
Oba kolesarja sta v enaki meri odgovorna za nastanek nesreče, saj je toženka sekala ovinek pri uvozu v podhod, tožnik pa ni bil pozoren na promet z desne in jo je opazil prepozno, ko se je že vračala na svoj del steze, in je reagiral z umikanjem v levo. Če bi jo opazil pravočasno, za kar je imel možnost, bi lahko trčenje preprečil.
odpravnina – pogodba o zaposlitvi – pogodbena svoboda - ničnost
Omejitve glede pogodbene svobode v delovnem pravu so zgolj na strani delodajalca, saj v pogodbi o zaposlitvi niso veljavni takšni dogovori, ki bi delavcu dajali manj pravic (kot izhajajo iz zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca), ni pa nobene ovire, da se ne bi delavec s pogodbo o zaposlitvi dogovoril za večjih obseg pravic (kot izhajajo iz zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca). Zato tudi ni v nasprotju s predpisi dogovor o pravici do odpravnine ne glede na razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, saj ZDR tega posebej ne prepoveduje. Prav tako ni mogoče šteti, da je takšen dogovor nemoralen.
Po določbi 1. odstavka 38. člena ZDR so predmet varstva tista proizvodno-tehnična in druga znanja ter usposobljenost, ki pomenijo posebno vrednost v okviru poslovanja določenega delodajalca. To so delodajalčeva tehnična in poslovna znanja, izkušnje in zveze, ki so plod lastnih raziskav, dela in izkušenj, ne pa splošnih znanj, ki jih delavec pridobi v času trajanja delovnega razmerja ali v zvezi z njim. Zmotno je stališče tožeče stranke, da pomeni kršitev dogovorjene konkurenčne klavzule že sama sklenitev delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, saj bi to pomenilo prepoved opravljanja poklica, za katerega je bil delavec (toženec) izučen. Toženec je v času zaposlitve pri tožeči stranki pridobil splošna znanja. Za specifična znanja je šteti pri tožeči stranki tiskanje vrednostnih tiskovin, vendar se je toženec v tem delu šele pričel uvajati in ni začel delati samostojno, poleg tega se toženčev novi delodajalec s tiskanjem vrednostnih tiskovin ne ukvarja. To pomeni, da toženec z zaposlitvijo pri novem delodajalcu ni kršil konkurenčne klavzule.
civilno procesno pravo - obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
VSL0052230
ZPP člen 153, 153/3, 243, 153, 153/3, 243.
dokazni postopek - dokazovanje z izvedencem - plačilo predujma - nezgodno zavarovanje - pogodbena izključitev nevarnosti
Če sodišče presodi, da ustreznega znanja nima in da je za ugotovitev določenega dejstva potrebno strokovno znanje, mora pravdna stranka to dejstvo dokazovati z izvedencem, čeprav sama meni, da bi sodišče to dejstvo lahko samo ugotovilo. Tožeča stranka, ki je sicer dokazni predlog za postavitev izvedenca ustrezne stroke podala, za njegovo postavitev pa ni založila potrebnega predujma, dokaznega bremena za svoje trditve ni zmogla, zato nosi breme neuspeha v pravdi.
vrnitev v prejšnje stanje - načelo kontradiktornosti - pritožba - dovoljenost pritožbe
Kljub ugotovitvi sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z načelom kontradiktornosti na narok za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje vabilo le dolžnika, to v obravnavanem primeru ni upoštevno. Zoper sklep, s katerim je sodišče ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe, zato pritožba v delu, ki izpodbija odločitev o vrnitvi v prejšnje stanje, ni dovoljena.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0055360
ZD člen 162, 163, 212, 162, 163, 212. ZIZ člen 21, 21. ZPP člen 325, 325/1, 327, 327/3, 332, 325, 325/1, 327, 327/3, 332.
sklep o dedovanju - izvršilni naslov - dopolnilni sklep - napotitev na pravdo
Ker je konkretni sklep o dedovanju zgolj ugotovitvena odločba, ki ne vsebuje nobenega izpolnitvenega oziroma dajatvenega izreka, ne more biti predmet izvršbe (21. čl. ZIZ).
Del pritožbe, ki opozarja, da v zapuščino spada še nekatero premoženje, ki v sklepu o dedovanju ni navedeno, na zakonitost slednjega ne vpliva. Vsebinsko namreč predstavlja predlog, naj se izda dopolnilni sklep, saj so pritožnice tovrstne očitke podale v roku 15 dni od prejema sklepa.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46a, 47.
stroški postopka - nagrada izvedenca - odmera nagrade izvedencu - izvedenina
Izvedencu gre nagrada za opravljen pregled obeh pravdnih strank in otrok v višini 92,00 EUR, saj je opravil le en pregled v trajanju dobri dve uri, študij opravljenih testov in njihovo zahtevnost pa je potrebno upoštevati pri odmeri nagrade za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja.